Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (86.848-86.872)


  1.      tankovésten  tudi tenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) zelo natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: tankovesten razsodnik; biti tankovesten pri kupčijah; glede zakonske zvestobe ni bil preveč tankovesten // ekspr. zelo skrben, natančen: tankovesten plačnik; pri svojem delu je zelo tankovesten / tankovesten pregled tankovéstno tudi tenkovéstno prisl.: tankovestno se držati navodil; tankovestno ravnati ♪
  2.      tankovéstnež  tudi tenkovéstnež -a [druga oblika tǝn] m (ẹ̑) ekspr. tankovesten človek: imeti koga za tankovestneža ♪
  3.      tankovéstnost  tudi tenkovéstnost -i [druga oblika tǝn] ž (ẹ̄) lastnost, značilnost tankovestnega človeka: muči se zaradi tankovestnosti; zdrava tankovestnost // ekspr. velika skrbnost, natančnost: tankovestnost prepisovalca ♪
  4.      tankovrát  in tankovràt tudi tenkovrát in tenkovràt -áta -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanek vrat: tankovrat človek / tankovrata steklenica ♪
  5.      tántal  -a m (ȃ) kem. zelo trda, težko taljiva kovina sive barve, element Ta: vijak iz tantala ♪
  6.      Tántalov  -a -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr., v zvezi Tantalove muke muke koga, ki zaman želi dobiti, doseči to, kar je na dosegu: to mu povzroča Tantalove muke / trpeti Tantalove muke ♪
  7.      tántalov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tantal: tantalova ruda / tantalov oksid ♪
  8.      tantáva  -e ž (ȃ) nar. primorsko skušnjava: mučila ga je tantava, da bi vstopil ♪
  9.      tàp  medm. (ȁ) posnema zamolkel glas lahnega udarca, koraka pri lahki hoji: stekla je čez cesto: tap, tap, tap; nestrpno je trkal s prsti po mizi: tap, tap ♪
  10.      tápanje  tudi tapánje -a s (ā; ȃ) glagolnik od tapati, hoditi: slišati je bilo tapanje bosih nog / opotekanje in tapanje v temi ♪
  11.      tapét  -a m (ẹ̑) knjiž., navadno v zvezi biti na tapetu biti obravnavan: vprašanje je na tapetu ♪
  12.      tapéta  -e ž (ẹ̑) prevleka za stene, pohištvo: izdelovati, polagati tapete; pokriti, prelepiti stene s tapetami; rožaste, vzorčaste tapete; vrste tapet / soba s svetlimi tapetami, redko s svetlo tapeto / lepiti tapeto od zgoraj navzdol kos, pas tapet / pralne tapete; samolepilne tapete ● ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. biti na tapeti biti obravnavan ♪
  13.      tapétar  -ja m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tapet: soboslikar in tapetar ♪
  14.      tapéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tapeto: tapetni vzorci / tapetni zvitek / tapetni papir; tapetno blago; tapetno lepilo ♪
  15.      tápka  -e ž (á) slabš. neodločen, bojazljiv človek: to tapko lahko vsak pregovori / kot psovka ti že ne boš vpil name, tapka ♪
  16.      tápkanje  tudi tapkánje -a s (ȃ; ȃ) glagolnik od tapkati: tapkanje po stopnišču / tapkanje pasjih tac / s tapkanjem je umiril konja ♪
  17.      tapljánje  -a s (ȃ) glagolnik od tapljati: prijateljsko tapljanje; tapljanje in božanje / tapljanje mačke / tapljanje čeveljčkov ♪
  18.      tára  -e ž (ā) teža embalaže: odšteti taro od bruto teže; vpisati taro ♪
  19.      tarantás  -a m (ȃ) v ruskem okolju, nekdaj voz za prevažanje ljudi: zapreči trojko v tarantas; pripeljati se s tarantasom ♪
  20.      tarantéla  -e ž (ẹ̑) 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo ♪
  21.      taratájka  -e ž (ȃ) v ruskem okolju lahek dvokolesni voz: peljati se s taratajko ♪
  22.      tárbuš  in tarbúš -a m (ȃ; ȗ) v arabskem okolju fesu podobno pokrivalo: pokriti se s tarbušem ♪
  23.      tárča  -e ž (ȃ) 1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju // navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov ♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri 2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov ♪
  24.      tárnanje  -a s (ȃ) glagolnik od tarnati: s tarnanjem ni mogoče ničesar spremeniti; tarnanje nad usodo / stokanje in tarnanje ♪
  25.      tárnavec  -vca m (ȃ) knjiž. kdor (rad) tarna: tolažiti tarnavca ♪

   86.723 86.748 86.773 86.798 86.823 86.848 86.873 86.898 86.923 86.948  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA