Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (86.648-86.672)


  1.      šúft  -a m (ȗ) nižje pog. netovariški, nesramen človek: ta šuft ti ne bo pomagal; ne bodi tak šuft / kot psovka nisi me povabil, šuft ♪
  2.      šúko  prid. neskl. (ȗ) žarg., elektr., navadno v zvezi z vtič, vtičnica varnosten: aparati so opremljeni s šuko vtiči; zamenjati navadne vtičnice s šuko vtičnicami ♪
  3.      šúm  -a m (ȗ) 1. neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi: delati, povzročati šume; zaslišati šum; vznemiriti se zaradi vsakega šuma; glasen, pridušen, rahel, tih, zamolkel šum / brez šuma oditi iz sobe; s šumom pasti na tla // šumenje: šum listja v vetru; šum morja, reke / igranje je prešlo v nerazločen šum 2. ekspr. šumu podobni glasovi, nastali zaradi govorjenja, premikanja, navadno več osebkov: iz razreda je bilo slišati pritajen šum; v dvorani je nastal velik šum; z ulice je prihajal šum množice 3. knjiž. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje; hrup: njena poroka je povzročila velik šum / njegovi nastopi so povzročili veliko šuma ● nar. šum pada v globino slap ◊ fiz. šum zvok, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; lingv. soglasniški šum glasovna prvina, značilna zlasti za izgovor nezvočnikov; med. šum zvok, ki se sliši pri avskultaciji; ptt šum prostora skupek zvokov v prostoru, ki motijo telefonski pogovor; rad. šum šumenju podobni glasovi v radijskem, televizijskem sprejemniku kot motnja zaradi šibkega vhodnega signala ♪
  4.      šúma  -e ž (ú) nar. gozd: hoditi po šumi / svetle bukove šume / posekati šumo ♪
  5.      šumèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki šumi: šumeč potok, slap / šumeči gozdovi; šumeča svilena obleka / šumeči in piskajoči glasovi / ekspr. šumeča množica ∙ ekspr. rad ima šumeče svatbe glasne, hrupne ♦ agr. šumeča pijača pijača, ki ima veliko ogljikovega dioksida šuméče prisl.: voda je šumeče pršela na vse strani; prim. šumeti ♪
  6.      šúmen  -mna -o prid., šúmnejši (ú ū) 1. ki povzroča šum, šumenje: šumni valovi; šumna reka / šumen veter 2. ekspr. glasen, hrupen: šumna, razigrana družba / šumna veselica, zabava šúmno prisl.: šumno leteti ♪
  7.      šumênje  -a s (é) glagolnik od šumeti: preprečiti šumenje; šumenje listja, vej v vetru / slišati šumenje; glasno, tiho, zamolklo šumenje reke / šumenje z obleko, s papirjem / šumenje čebel v panju / šumenje množice v dvorani / šumenje v glavi, ušesih ◊ agr. šumenje vina pojav, pri katerem se iz vina izloča ogljikov dioksid v obliki mehurčkov ♪
  8.      šumévec  in šúmevec -vca m (ẹ̑; ū) lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci ♪
  9.      šumljánje  -a s (ȃ) glagolnik od šumljati: šumljanje potoka / šumljanje vetra ♪
  10.      šumljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki šumlja: šumljavo listje / šumljav veter ♪
  11.      šúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost šumnega: šumnost gozdov / šumnost vetra ♪
  12.      šumòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. (pritajeno) šumenje: poslušati šumot gozdov; šumot reke / šumot svile / šumot ljudi v kavarni / ptica je s šumotom odletela ♪
  13.      šumotánje  -a s (ȃ) knjiž. (pritajeno) šumenje: šumotanje listja, trave; šumotanje potočka / šumotanje svile / slišati je bilo šumotanje korakov ♪
  14.      šumôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. ki (pritajeno) šumi: šumoten gozd ♪
  15.      šúnd  -a m (ȗ) nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti: brati, prodajati šund; filmski, literarni šund; neskl. pril.: šund literatura ♪
  16.      šúnder  -dra m (ú) nižje pog. hrup, trušč: v sobi je nastal šunder; ne delajte takega šundra ♪
  17.      šúnka  -e ž (ȗ) pog. gnjat: na kavljih visijo krače in šunke / kuhana šunka ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti ♪
  18.      šúntar  -ja m (ū) nižje pog. hujskač: bil je prepirljivec in šuntar ♪
  19.      šúp  -a m (ȗ) zastar. (prisilni) odgon: v zaporu je čakal na šup / v šupu je bilo deset političnih osumljencev v skupini, namenjeni za (prisilni) odgon ♪
  20.      šúpa  -e ž (ū) pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak ♪
  21.      šúpelj  -plja -e prid. (ú) zastar. votel: šuplje drevo / šuplja repa puhla ♪
  22.      šús  -a m (ȗ) 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus ● žarg., šport. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol ♪
  23.      šúšlja  -e ž (ȗ) lov. piščalka za klicanje gozdnih jerebov: klicati s šušljo ♪
  24.      šušljánje  -a s (ȃ) glagolnik od šušljati: šušljanje o njegovi preteklosti / šušljanje suhega listja ♪
  25.      šušmár  -ja m (á) nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji ♪

   86.523 86.548 86.573 86.598 86.623 86.648 86.673 86.698 86.723 86.748  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA