Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (86.198-86.222)



  1.      šéstnajstléten  in šestnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) star šestnajst let: še ne šestnajstleten je odšel v partizane; šestnajstletno dekle
  2.      šéstodstóten  -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ki znaša šest odstotkov kake celote: šestodstotne obresti / šestodstotno povečanje proizvodnje
  3.      šestomér  -a m (ẹ̑) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter: ep v šestomerih
  4.      šestošólec  -lca m (ọ̑) učenec šestega razreda: šestošolci in šestošolke // nekdaj učenec šestega razreda gimnazije: pesmi je začel pisati že kot šestošolec
  5.      šestošólka  -e ž (ọ̑) učenka šestega razreda: petošolke in šestošolke // nekdaj učenka šestega razreda gimnazije: zmagale so šestošolke
  6.      šéstpasóven  -vna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) urb., v zvezi šestpasovna cesta cesta s šestimi prometnimi pasovi
  7.      šéstrazréden  -dna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest razredov, oddelkov: šola je šestrazredna / nekdaj šestrazredna gimnazija šestletna gimnazija
  8.      šéststèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ẹ̑-ǝ̏) ki ima šest stez: šeststezno kegljišče / knjiž. šeststezna cesta šestpasovna cesta
  9.      šéststo  štev. neskl., stil. šéststo šéststotih (ẹ̑) izraža število ali številko šeststo [600]: proslave se je udeležilo kakih šeststo preživelih borcev / njegov prvi avtomobil je bil fiat 600
  10.      šéstváljen  -jna -o prid. (ẹ̑-) strojn. ki ima šest valjev: šestvaljni motor
  11.      šèšk  medm. () posnema šušteč glas pri šeškanju: šešk, pa sem jo dobil z metlo
  12.      šéškanje  in šêškanje -a s (ẹ̑; ) glagolnik od šeškati: med šeškanjem ni zajokal; šeškanje po zadnjici
  13.      šéškar  in šêškar -ja m (ẹ̑; ) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: jedi in vina je bilo v izobilju za svate in za šeškarje
  14.      šešljàv  -áva -o [šǝš in šeš] prid. ( á) ki šešlja: šešljavi starci / šešljava govorica
  15.      šetálec  -lca [lc in c] m () zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev
  16.      šétland  -a m (ẹ̑) 1. gladka volna angleških ovc: pulover iz šetlanda 2. tkanina, navadno iz grobe volnene mikanke: plašč iz šetlanda
  17.      šetráj  -a m () začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti: lovor, majaron in šetraj ◊ bot. kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana
  18.      ševró  -ja m (ọ̑) usnj. usnje iz kozje kože, kozlovina: izdelovati ševro; čevlji iz ševroja; neskl. pril.: ševro usnje
  19.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti
  20.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija
  21.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron
  22.      škàf  škáfa m ( á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo
  23.      škáfar  -ja m () izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji
  24.      škáfarstvo  -a s () škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo
  25.      škáfček  -čka m () manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček

   86.073 86.098 86.123 86.148 86.173 86.198 86.223 86.248 86.273 86.298  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA