Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (86.198-86.222)


  1.      šéstnajstléten  in šestnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) star šestnajst let: še ne šestnajstleten je odšel v partizane; šestnajstletno dekle ♪
  2.      šéstodstóten  -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ki znaša šest odstotkov kake celote: šestodstotne obresti / šestodstotno povečanje proizvodnje ♪
  3.      šestomér  -a m (ẹ̑) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter: ep v šestomerih ♪
  4.      šestošólec  -lca m (ọ̑) učenec šestega razreda: šestošolci in šestošolke // nekdaj učenec šestega razreda gimnazije: pesmi je začel pisati že kot šestošolec ♪
  5.      šestošólka  -e ž (ọ̑) učenka šestega razreda: petošolke in šestošolke // nekdaj učenka šestega razreda gimnazije: zmagale so šestošolke ♪
  6.      šéstpasóven  -vna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) urb., v zvezi šestpasovna cesta cesta s šestimi prometnimi pasovi ♪
  7.      šéstrazréden  -dna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest razredov, oddelkov: šola je šestrazredna / nekdaj šestrazredna gimnazija šestletna gimnazija ♪
  8.      šéststèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ẹ̑-ǝ̏) ki ima šest stez: šeststezno kegljišče / knjiž. šeststezna cesta šestpasovna cesta ♪
  9.      šéststo  štev. neskl., stil. šéststo šéststotih (ẹ̑) izraža število ali številko šeststo [600]: proslave se je udeležilo kakih šeststo preživelih borcev / njegov prvi avtomobil je bil fiat 600 ♪
  10.      šéstváljen  -jna -o prid. (ẹ̑-ȃ) strojn. ki ima šest valjev: šestvaljni motor ♪
  11.      šèšk  medm. (ȅ) posnema šušteč glas pri šeškanju: šešk, pa sem jo dobil z metlo ♪
  12.      šéškanje  in šêškanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od šeškati: med šeškanjem ni zajokal; šeškanje po zadnjici ♪
  13.      šéškar  in šêškar -ja m (ẹ̑; ȇ) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: jedi in vina je bilo v izobilju za svate in za šeškarje ♪
  14.      šešljàv  -áva -o [šǝš in šeš] prid. (ȁ á) ki šešlja: šešljavi starci / šešljava govorica ♪
  15.      šetálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev ♪
  16.      šétland  -a m (ẹ̑) 1. gladka volna angleških ovc: pulover iz šetlanda 2. tkanina, navadno iz grobe volnene mikanke: plašč iz šetlanda ♪
  17.      šetráj  -a m (ȃ) začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti: lovor, majaron in šetraj ◊ bot. kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana ♪
  18.      ševró  -ja m (ọ̑) usnj. usnje iz kozje kože, kozlovina: izdelovati ševro; čevlji iz ševroja; neskl. pril.: ševro usnje ♪
  19.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti ♪
  20.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija ♪
  21.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron ♪
  22.      škàf  škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo ♪
  23.      škáfar  -ja m (ȃ) izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji ♪
  24.      škáfarstvo  -a s (ȃ) škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo ♪
  25.      škáfček  -čka m (ȃ) manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček ♪

   86.073 86.098 86.123 86.148 86.173 86.198 86.223 86.248 86.273 86.298  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA