Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (86.048-86.072)



  1.      šató  -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja; šodo: narediti šato
  2.      šatráj  -a m () začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj: lovor, majaron in šatraj
  3.      šatúlja  -e ž (ú) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti: odpreti, zapreti šatuljo; pisma hrani v dragoceni šatulji; lesena, žametna šatulja; šatulja z okrašenim pokrovom
  4.      šávje  -a s (ā) ščavje: posekati šavje; bodičasto šavje / korenjevo šavje listje, perje
  5.      šávra  -e ž () 1. nar. črna ali črno marogasta krava: šavra in sivka 2. ekspr. neroden, okoren človek, navadno ženska: svet še ni videl take šavre / kot psovka šavra šavrasta
  6.      šávrast  -a -o prid. () ekspr. neroden, okoren: ne bodi tako šavrast
  7.      šávs  -a m () hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisjak je z enim šavsom umoril kokoš
  8.      šávs  medm. () izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: pes zarenči in šavs! že ga vleče za hlače
  9.      šc  [š́] medm., klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi: presneta mačka, šc / nagajivci, spravite se ven. Šc!
  10.      ščáp  -a m (ā) nar. prekmursko daljši kol: s ščapom klatiti sadeže z drevesa
  11.      ščáv  -a m () nav. mn., slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan: zasmehovali so ga, ker se je družil s ščavi / kot psovka ven, ščavi
  12.      ščáva 1 -e ž (á) nar. prekmursko pomije: odnesti ščavo svinjam
  13.      ščáva 2 -e ž () slabš., v italijanskem okolju Slovenka, Jugoslovanka: zmerjali so ga, da se druži s ščavo
  14.      ščáven  -vna -o prid. (ā) nestrok., v zvezi ščavna kislina oksalna kislina: soli ščavne kisline
  15.      ščávje  -a s (ā) nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel // slabš. rastlinje sploh: njen vrt je poln ščavja ● ekspr. v reviji je bilo le dolgočasno ščavje dolgočasni članki, spisi; slabš. kaj mi nosiš to ščavje nelepe rože
  16.      ščávnjek  -a m () nar. prekmursko posoda za pomije: nesti svinjam hrano v ščavnjeku ● nar. prekmursko otroci so na pašniku nabirali ščavnjek kislico
  17.      ščávo  -a m () slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan: za to dejanje so obdolžili ščave / kot psovka poberi se, ščavo
  18.      ščebèt  -éta [tudi čǝb] m ( ẹ́) ščebetanje: ptičji ščebet; ščebet lastovk / ščebet žensk
  19.      ščebetánje  -a [tudi čǝb] s () glagolnik od ščebetati: ščebetanje lastovk / ščebetanje otroka / živahno ščebetanje deklet
  20.      ščebetàv  -áva -o [tudi čǝb] prid. ( á) ki (rad) ščebeta: ščebetave lastovke / ekspr. ščebetavi otroci
  21.      ščegèt  -éta [čǝg in čeg] m ( ẹ́) ščegetanje: ščeget po podplatih; ščeget s slamico / kadar ga je pogledala, je čutil ščeget po telesu
  22.      ščegetánje  -a [čǝg in čeg] s () glagolnik od ščegetati: zaradi ščegetanja se je začela glasno smejati; ščegetanje po podplatih / že po prvem kozarcu vina je čutil prijetno ščegetanje po vsem telesu
  23.      ščegetàv  -áva -o [čǝg in čeg] prid. ( á) dražljiv: ščegetav vonj po pečenki / njegov ščegetavi smeh
  24.      ščegetávček  -čka [čǝg in čeg] m () anat. majhen nabrekljiv organ zunanjega ženskega spolovila
  25.      ščekánje  tudi ščékanje -a s (; ẹ̑) nar. bevskanje: ščekanje lisice, psa

   85.923 85.948 85.973 85.998 86.023 86.048 86.073 86.098 86.123 86.148  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA