Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (86.023-86.047)


  1.      šára 2 -e ž (á) 1. star. lisa, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare 2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov ♪
  2.      šaráda  -e ž (ȃ) beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti: šarade in anagrami / reševati šarade uganke s takimi besedami ♪
  3.      šaráden  -dna -o (ȃ) pridevnik od šarada: šaradna izpolnjevanka ♪
  4.      šárast  -a -o prid. (á) ekspr. pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šarast nakit; oblečena je bila v šarasto haljo ♪
  5.      šárec 1 -rca m (ȃ) konj z belimi lisami: zajahati šarca ♪
  6.      šárec 2 -rca m (ȃ) žarg., voj. mitraljez, strojnica: streljati s šarcem; šarci in brzostrelke / mitraljez šarec ♪
  7.      šáren  -a -o prid. (ā) star. pisan, raznobarven: šarena majolika ♪
  8.      šárenka  tudi šarénka -e ž (ȃ; ẹ̑) zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri ♪
  9.      šárg  -a m (ȃ) zool. manjša morska riba s temnimi prečnimi progami po bokih, Sargus rondeletti ♪
  10.      šárjenje  -a s (á) glagolnik od šariti: njeno šarjenje po sobi ga je jezilo / šarjenje z denarjem ♪
  11.      šárka  -e ž (ȃ) žival z belimi lisami, navadno kobila, krava: pomolsti šarko; jahati na šarki ♪
  12.      šárkelj  -klja tudi -na [kǝl] m (á) pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami: jesti, speči šarkelj; šarkelj in potica ♪
  13.      šarlatán  -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani ♪
  14.      šarlatánstvo  -a s (ȃ) slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo ♪
  15.      šárm  -a m (á) knjiž. očarljivost, privlačnost: imeti šarm; uporabila je ves svoj ženski šarm; osebni šarm / pristni francoski šarm / to mesto ima zanj poseben šarm ♪
  16.      šarmánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. očarljiv, privlačen: šarmanten človek; bila je zelo šarmantna ♪
  17.      šarmêr  -ja m (ȇ) knjiž. kdor zna očarati, privlačiti: bil je znan šarmer ♪
  18.      šárpa  -e ž (ȃ) redko šalu podobna naglavna ruta; šerpa: zaviti si glavo, vrat v šarpo ♪
  19.      šártelj  -tlja tudi -na [tǝl] m (á) šarkelj: speči šartelj; za popotnico je dobil kos šartlja ♪
  20.      šártka  -e ž (ȃ) nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona ♪
  21.      šárž  -a m (ȃ) knjiž., redko vložek, šarža: pripraviti šarž; šarž jekla ● zastar. šarži so nosili rokavice oficirji, podoficirji ♪
  22.      šárža  -e ž (ȃ) 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šaržo; podoficirska šarža ∙ zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za oficirje, podoficirje 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže // talina iz tega materiala: izpustiti šaržo // taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo // igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža ♪
  23.      šaržêr  -ja m (ȇ) žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja ♪
  24.      šáš  -a m (ȃ) bot. rastlina s trirobim steblom in cveti v klaskih, Carex: tam raste samo šaš / mehurjasti, ostnati šaš ♪
  25.      šášje  -a s (ȃ) bot. več šašev, šaši: ti ptiči gnezdijo v šašju // stebla šašev: pastirski plašči iz šašja ♪

   85.898 85.923 85.948 85.973 85.998 86.023 86.048 86.073 86.098 86.123  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA