Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (85.998-86.022)
- šampánjec -jca m (ȃ) 1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca 2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca ♪
- šampánjka -e ž (ȃ) šampanjska steklenica: polniti šampanjke; vrat šampanjke ♪
- šampón -a m (ọ̑) kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon; umiti si lase s šamponom; dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov ♪
- šánce šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu ♪
- šánk -a m (ȃ) nižje pog. točilna miza: postaviti kozarec na šank; natakarica za šankom ♪
- šánsa -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa ♪
- šansón tudi chansón -a [ša-] m (ọ̑) popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije: komponirati, peti šansone; francoski, italijanski šanson; pevka šansonov ♪
- šansonétka -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk ♪
- šansonjé tudi šansonjêr -ja m (ẹ̑; ȇ) pevec šansonov: koncert francoskega šansonjeja ♪
- šansonjêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od šansonje: popularna francoska šansonjerka ♪
- šantán -a m (ȃ) v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki ♪
- šántast -a -o prid. (á) slabš. šepast: biti šantast in grbast ♪
- šántav -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno ♪
- šántavec -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža ♪
- šántavost -i ž (á) slabš. šepavost: oponesel mu je šantavost ♪
- šántung -a m (ȃ) tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga ♪
- šàp medm. (ȁ) izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel ♪
- šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo ♪
- šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo ♪
- šápast -a -o prid. (á) ekspr. podoben šapi: ima velike, šapaste roke / plamen je risal po steni šapaste sence ♪
- šápelj -plja m (á) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet: nositi šapelj; z zlatom vezen šapelj ♪
- šápka 1 -e ž (á) redko šapica: veverica je s šapkama pobirala orehe ♪
- šápka 2 -e ž (ȃ) zlasti v ruskem in srbskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s šapkami ♪
- šár -a -o prid. (ȃ á) star. pisan, raznobarven: šari lasje / šara kača ♪
- šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov ◊ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave ♪
85.873 85.898 85.923 85.948 85.973 85.998 86.023 86.048 86.073 86.098