Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (85.873-85.897)
- svetomŕzen -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi sveta, posvetnega: svetomrzen človek / svetomrzna morala ♪
- svetonôčen -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na sveto noč: svetonočna maša / svetonočne pesmi božične pesmi ♪
- svetopétec -tca m (ẹ̑) knjiž. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: takim svetopetcem ne zaupa ♪
- svetopétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od svetopetec ♪
- svetoskrúnec -nca m (ȗ) rel. kdor naredi svetoskrunstvo: obsoditi svetoskrunca ♪
- svetoskrúnstvo -a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega: narediti svetoskrunstvo ♪
- svétost in svetóst -i ž (ẹ́; ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost česa, kar ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: svetost dane besede, prisege / spoštovati svetost zakona ♪
- svetóst -i ž (ọ̑) 1. rel. lastnost, stanje človeka, ki je zaradi popolnosti vreden češčenja: s svojim življenjem si je zaslužil svetost; pojem, znamenje svetosti 2. ekspr. lastnost, značilnost človeka, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: hliniti svetost 3. s svojilnim zaimkom naslov za najvišjega cerkvenega dostojanstvenika: obletnica kronanja njegove svetosti papeža Pavla VI. / kot nagovor vaša svetost ♪
- svetósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetóst: svetostno vedenje / njegovi junaki so bajeslovne ali svetostne osebe ♪
- svetotájstven -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko skrivnosten, nedoumljiv: svetotajstvene besede ♪
- svetotájstvo -a s (ȃ) knjiž., redko skrivnost, nedoumljivost: to ni nobeno svetotajstvo; srhljivo svetotajstvo ◊ rel. sveto rešnje telo ♪
- svetoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec // navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem projektu kot svetovalec; priložnostni, stalni jezikovni svetovalec; imajo novega modnega, pravnega, umetniškega svetovalca ♦ ped. poklicni svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri izbiri najustreznejšega poklica; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol 2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: biti imenovan za svetovalca / posebni svetovalec predsednika; samostojni svetovalec; svetovalec državnega sekretarja za zunanje zadeve 3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: napredoval je v svetovalca / sodni svetovalec
sodni svetnik ♪
- svetoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine ♪
- svetoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svetovalec: žena mu je bila najboljša prijateljica in svetovalka; dobra, pametna svetovalka / pri delu je sodelovala kot svetovalka; modna svetovalka / pedagoška svetovalka / samostojna svetovalka ♪
- svetoválstvo -a [ls in u̯s] s (ȃ) 1. dejavnost svetovalcev: posvetiti se svetovalstvu / začeli so se kazati sledovi njegovega svetovalstva 2. svetovalna služba: svetovalstvo za izbiro poklica / pravno svetovalstvo ● sodnik in mestno svetovalstvo v stari Avstriji mestni svet, svétniki ♪
- svetovánec in svétovanec -nca m (á; ẹ́) knjiž. kdor dobi nasvet: svetovalec in svetovanec ♪
- svetovánje in svétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od svetovati: v takem položaju je bilo svetovanje potrebno / predzakonsko, vzgojno svetovanje; organizirano svetovanje mladim pri izbiri poklica ♪
- svetóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na svet, zemlja: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija ♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in
urejevalec zgodovine svetóvno prisl.: svetovno razgledan; svetovno znan učenjak ♪
- svetóvje -a s (ọ̑) knjiž. celota vseh svetov: sestav, središče svetovja // več svetov, svetovi: gibanje svetovij / umetniki ustvarjajo nova svetovja ♪
- svetovlján in svetovljàn -ána m (ȃ; ȁ á) kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: bil je duhovit svetovljan; navade bohemskega svetovljana / pisatelj je bil Američan in tudi svetovljan kozmopolit ♪
- svetovljánka -e ž (ȃ) ženska oblika od svetovljan ♪
- svetovljánstvo -a s (ȃ) široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost: njegovo svetovljanstvo se kaže tudi v pesmih; v svoje okolje prinaša nekaj demokratičnega svetovljanstva / nacionalizem in svetovljanstvo kozmopolitizem ♪
- svetovnják -a m (á) 1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki ♪
- svetóvnonazóren -rna -o prid. (ọ̄-ọ̑) star. svetovnonazorski: svetovnonazorna opredeljenost; svetovnonazorna nasprotja svetóvnonazórno prisl.: bili so svetovnonazorno in politično razcepljeni ♪
- svetóvnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost svetovnega: svetovnost te organizacije; svetovnost kakega pojava / svetovnost pesnikovega genija ♪
85.748 85.773 85.798 85.823 85.848 85.873 85.898 85.923 85.948 85.973