Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (85.698-85.722)


  1.      súkanec  -nca m (ú) 1. navadno gladka, iz več niti posukana preja, ki se uporablja zlasti za šivanje: vdeti sukanec v šivanko; črn sukanec; klobčič sukanca / laneni sukanec; pletilski, ribiški sukanec; spodnji, zgornji sukanec v šivalnem stroju ♦ obrt. sukanec za spenjanje; tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti sukanec ♪
  2.      súkanje  tudi sukánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od sukati: sukanje vlaken / sukanje niti, vrvi / sukanje trupa / sukanje orožja; sukanje šivanke / sukanje v krogu ♪
  3.      sukljánka  -e ž (á) tekst. tkanina v sukljani vezavi, zlasti za zavese: izdelovati sukljanko ♪
  4.      suknár  -ja m (á) nekdaj izdelovalec sukna: postati suknar; suknar in klobučar ♪
  5.      suknárna  -e ž (ȃ) nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni ♪
  6.      suknárstvo  -a s (ȃ) nekdaj suknarska obrt: suknarstvo in platnarstvo ♪
  7.      suknén  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz sukna: suknena obleka / sukneno blago ♪
  8.      súknja  -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
  9.      suknjáč  -a m (á) zastar. gosposki človek, meščan: hotela se je poročiti s suknjačem, ne pa s kmetom ♪
  10.      súkno  -a s (ú) groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno ♪
  11.      sukulènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nav. mn., bot. rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo: kaktusi, netresk in drugi sukulenti / listni, stebelni sukulenti ♪
  12.      sukulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat: sukulentni listi / sukulentne rastline ♪
  13.      súkus  -a m (ȗ) 1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus 2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema ♪
  14.      súlčar  -ja m (ȗ) ribič, ki lovi sulce: izkušen sulčar ♪
  15.      súlec  -lca m (ȗ) 1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec 2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec ♪
  16.      sulf...  prvi del zloženk, kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfamid, sulfanilamid ♪
  17.      sulfát  -a m (ȃ) kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat ♪
  18.      sulfáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sulfat: sulfatna raztopina ♦ teh. sulfatna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidroksidom in natrijevim sulfatom ♪
  19.      sulfo...  ali súlfo... prvi del zloženk (ȗ) kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfobenzen ♪
  20.      súltan  -a m (ȗ) v nekaterih državah vladar: postati sultan; sultana je nasledil brat / nekdaj turški sultan; sultan Murat ∙ ekspr. ta človek je pravi sultan zelo ukazovalen, brezobziren ♪
  21.      sultanát  -a m (ȃ) država, ki ji vlada sultan: meje sultanata / sultanat Oman ♪
  22.      súltanka  -e ž (ȗ) v nekaterih državah vsaka od sultanovih žen, zlasti najpomembnejša: sultanka je rodila sina ♪
  23.      súltanov  -a -o (ȗ) pridevnik od sultan: sultanovi sinovi ♪
  24.      súm  -a m (ȗ) na nepotrjenem dokazu temelječa misel a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / žarg., med. sum na zlom ● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njej ◊ jur. sum kaznivega dejanja ♪
  25.      súma  -e ž (ū) knjiž. 1. vsota, seštevek: plačati veliko sumo ♦ mat. znak za sumo 2. redko povzetek: podati sumo predavanja ♪

   85.573 85.598 85.623 85.648 85.673 85.698 85.723 85.748 85.773 85.798  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA