Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (85.423-85.447)



  1.      stŕdek  -dka m () strjeni del tekoče snovi: odstraniti strdke barve, laka; strdek smrklja v nosu ♦ med. krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi
  2.      strdèl  in strdél -éla -o [e] prid. ( ẹ́; ẹ̑ ẹ́) knjiž. strjen, otrdel: strdela lava; strdelo blato
  3.      strdén  -a -o prid. (ẹ̑) star. meden1: strdene kapljice / strdeno pecivo; strdeno žganje medica / strdene besede
  4.      strdénec  -nca m (ẹ̄) nav. mn., star. medenjak: pogostili so ga s čajem in strdenci
  5.      strdênje  in strdénje -a s (é; ẹ̑) star. lect iz medenega testa: s sejma je prinesel strdenje / srce iz strdenja
  6.      stréga  -e ž (ẹ́) knjiž. strežba, streženje: dobra strega / strega stroju
  7.      stréha  -e ž (ẹ́) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešjuarhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol // kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka 2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho // zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho 3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupajekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; žarg. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
  8.      stréhar  in strehár -ja m (ẹ̑; á) nar. krovec: najeti streharja; streharji in tesarji
  9.      stréhast  -a -o prid. (ẹ́) podoben strehi: iz stene so moleli strehasti previsi stréhasto prisl.: metulj s strehasto zloženimi krili
  10.      strél  -a m (ẹ̑) 1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel 2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka // izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel 3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota ● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so galov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju)
  11.      stréla  -e ž (ẹ́) 1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela; obstal je kakor od strele zadet; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; jezen je kot strela zelo; pren. iz oči ji švigajo strele 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta strela je vsega zmožen / kot psovka strela, bodi že tiho 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) jezo, nejevoljo nad kom: strela naj ga udari; da bi ga strela; grom in strela b) začudenje, presenečenje: gromska strela, kaj pa ti tukaj; strela jasna, saj to si ti c) podkrepitev trditve: tristo strel, da imaš prav ● ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; star. izstreliti strelo puščico, strelicomin. kamena strela brezbarven, prozoren poldrag kamen; vet. kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita
  12.      strelák  -a m (á) nar. koroško duhovit, dovtipen človek: on je pravi strelak
  13.      strélast  -a -o prid. (ẹ̑) puščičast: strelasta oblika lista ♦ aer. strelasto krilo krilo, ki tvori z osjo trupa ostri kot; puščičasto krilo
  14.      strélba  -e ž (ẹ̑) star. 1. streljanje: strelba je prenehala 2. strelno orožje: pograbil je nabito strelbo
  15.      strélec  -lca m (ẹ̑) 1. kdor strelja: strelci se urijo; v boj so poslali izurjene, zanesljive strelce ∙ dela kot strelec v rudniku kot razstreljevalec, miner 2. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: ekipa nima dobrih strelcev / strelec gola ◊ astr. Strelec deveto ozvezdje živalskega kroga; lov. lov v strelcih skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje; kot povelje v strelce; zool. strelec tropska riba s prečnimi progami na hrbtu, ki občasno lovi žuželke z brizganjem vodnih kapljic, Toxotes jaculatrix
  16.      strélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streljanje: dobre strelne razmere / kopati strelne jarke strelske jarke; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; priti v strelno razdaljo; strelno orožje / obvezati strelne rane ∙ star. strelni prah smodniklov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
  17.      streljáč  -a m (á) lov. lovec, ki mu pomeni lov zlasti streljanje divjadi: v lovski družini je bilo tudi nekaj streljačev
  18.      streljáj  -a m () 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju: še nekaj skokov in že je bil zunaj streljaja 2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: streljaj od ceste stoji stara lipa; dober streljaj daleč so ležale prve hiše / za nekaj streljajev oddaljen
  19.      stréljanje  in streljánje -a s (ẹ́; ) glagolnik od streljati: streljanje je ponehalo; streljanje v tarčo; streljanje z brzostrelko, s puško, topom; tekmovanje v streljanju / streljanje z lokom / med skupinama je prišlo do streljanja / množično streljanje domoljubov / bili so boljši v streljanju na gol
  20.      streljárna  -e ž () knjiž. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: postaviti streljarno; streljati na figure v streljarni
  21.      streljáva  -e ž () star. streljanje: pridušena streljava
  22.      streljávec  -vca m () star. strelec: v gozdičku so se utaborili streljavci
  23.      streljávkanje  -a s () glagolnik od streljavkati: po kratkem streljavkanju so se umaknili
  24.      strélka  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki strelja: na strelskem tekmovanju so sodelovale tudi strelke; strelka s pištolo 2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: v ekipi je nekaj dobrih strelk / strelka gola
  25.      strelovòd  -óda m ( ọ́) ozemljena kovinska priprava navadno na strehi za varovanje pred delovanjem strele: hiša ima strelovod; okvara na strelovodu

   85.298 85.323 85.348 85.373 85.398 85.423 85.448 85.473 85.498 85.523  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA