Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (84.998-85.022)


  1.      srénja  -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: srenja je kajžarjem razdelila nekaj srenjskega sveta; zborovanje srenje / planinska srenja // sestanek te skupnosti: napovedati srenjo; razglasiti, kaj so sklenili na srenji 2. star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa srenja je šla na svatbo; govoriti zbrani srenji / vaška srenja 3. ekspr., s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj: to je bil velik dogodek za našo kulturno srenjo; ob tem se je zganila vsa slovenska srenja vsi Slovenci; učiteljska srenja učitelji, učiteljstvo ● če boš umrl, bodo otroci prišli na srenjo nekdaj bo morala zanje skrbeti srenja; star. najbogatejša hiša v srenji v soseski ♪
  2.      srenján  in srenjàn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik srenje: sklicati srenjane ♪
  3.      srép  -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki zaradi nepremičnosti, hladnosti vzbuja neprijeten občutek: imeti srep pogled; njegove srepe oči so vzbujale strah 2. knjiž. grozen, hud: gledal je v srepo globino / srep mraz / vprašati s srepim glasom srépo tudi srepó prisl.: srepo gledati predse ♪
  4.      srepogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. ki srepo gleda: srepogled človek; srepogleda kača / srepoglede oči ♪
  5.      srepoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima srepe oči: srepook starec ♪
  6.      srépost  in srepóst -i ž (ẹ́; ọ̑) lastnost, značilnost srepega: srepost njenih oči ♪
  7.      srepôta  -e ž (ó) knjiž. srepost: srepota oči ♪
  8.      sreténa  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z rdečkastimi ali rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum: nabirati sretene / gorska sretena ♪
  9.      sréz  -a m (ẹ̑) v stari Jugoslaviji politični okraj: pregnali so ga v drug srez ♪
  10.      sréž  -a m (ẹ̑) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega: čez noč se je naredil srež; svetlikajoč se srež na zidu ♦ meteor. globinski srež plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj ♪
  11.      sréžast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srežasti sneg sneg, na površini katerega se naredi srež: hoditi po srežastem snegu ♪
  12.      srežén  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: sreženi sneg ♪
  13.      sréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: hoditi po srežnatem snegu ♪
  14.      sŕh  -a m (ȓ) neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: srh mu je šel po hrbtu, po telesu; ob pogledu na razbitine ga je spreletel srh / njegov pogled je vzbujal ljudem srh grozo, strah // knjiž., s prilastkom občutek, čustvo: ob njegovem imenu jih je prešinil spoštljiv srh; prijeten srh ♪
  15.      sŕhek  -hka -o prid. (ŕ) 1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja // porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice 2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud sŕhko prisl.: srhko me je spreletelo ♪
  16.      sŕhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) star. srhek: njegovi lasje so gosti in nekoliko srhli sŕhlo prisl.: srhlo šumeti; sam.: z roko potegniti na srhlo proti naravni legi dlak ♪
  17.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez ♪
  18.      sŕk  -a m (ȓ) glagolnik od srkniti: pil je žganje s kratkimi srki / pri jedi so se slišali glasni srki // ekspr. požirek: en srk žganja je bil zanj premalo, dva preveč; pog. moral si ga je privoščiti en srk ◊ teh. tok plina, tekočine na mesto z zmanjšanim tlakom ♪
  19.      srkálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za srkanje: srkalna slamica ♪
  20.      sŕkanje  -a s (ŕ) glagolnik od srkati: hlastno srkanje; srkanje pijače s slamico / slišati je bilo žvenket žlic in srkanje ♪
  21.      srkljáj  -a m (ȃ) količina česa tekočega, ki se naenkrat srkne: piti vino v kratkih srkljajih ∙ ekspr. pusti srkljaj vina še zame požirek ♪
  22.      sŕna  -e ž (ŕ) hitra gozdna žival, katere samec ima manjše razvejane rogove: srna je obstala in tiho zapivkala; na jasi se pase čreda srn; biti boječ kot srna; hodi kot srna lahkotno; planiti, pobegniti kot srna hitro, preplašeno; dekle je hitro, vitko kot srna / srna v omaki // srnja samica: srna in srnjak ● ekspr. poglej jo, kakšna srna ljubka, vitka ženska ◊ lov. srna bleči, boka, javka ♪
  23.      srnjáček  -čka m (á) manjšalnica od srnjak: srnjaček je zapivkal; srna s srnjačkom ♪
  24.      srnjád  -i ž (ȃ) več srn, srne: nadzorovati srnjad v lovišču; srnjad in jelenjad ♪
  25.      srnják  -a m (á) srnji samec: srnjak laja; rogovje srnjaka; srnjak in srna ♦ lov. srnjak bavka ♪

   84.873 84.898 84.923 84.948 84.973 84.998 85.023 85.048 85.073 85.098  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA