Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (84.973-84.997)



  1.      srednjenében  -bna -o prid. (ẹ̑) lingv. tvorjen s sprednjim delom jezika in srednjim delom neba: srednjenebna zapora / srednjenebni soglasniki
  2.      srednjeprogáš  -a m (á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na srednje proge: dosežki naših srednjeprogašev
  3.      srednjeróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na srednji rok: najeti srednjeročni kredit; srednjeročno posojilo / srednjeročni načrt razvoja gospodarstva; srednjeročne investicije
  4.      srednješólec  -lca m (ọ̑) učenec srednje šole: osnovnošolci in srednješolci
  5.      srednješólka  -e ž (ọ̑) učenka srednje šole: srednješolke in srednješolci
  6.      srednjetláčen  -čna -o prid. () teh. nanašajoč se na področje srednje visokih tlakov: srednjetlačna para / srednjetlačni valj
  7.      srednjevalóven  -vna -o prid. (ọ̑) rad. ki deluje na srednjih valovih: srednjevalovni oddajnik
  8.      srednjevéštvo  -a s (ẹ̑) značilnosti srednjega veka: poteze srednjeveštva v renesančni umetnosti / slabš. boriti se proti srednjeveštvu proti nesodobni, zastareli miselnosti
  9.      srednjevŕsten  -tna -o prid. () ki ima zaželeno lastnost, kakovost v srednji meri: srednjevrstno vino / srednjevrstno umetniško delo / srednjevrsten pesnik
  10.      sredobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča: sredobežni pospešek; sredobežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi 2. teh. ki deluje na principu centrifugalne sile; centrifugalen: sredobežni ventilator; sredobežna črpalka ◊ bot. sredobežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od zgoraj navzdol
  11.      sredobéžnost  -i ž (ẹ́) fiz. lastnost sredobežne sile: sredobežnost in sredotežnost; pren., knjiž. idejna sredobežnost
  12.      sredogórje  -a s (ọ̑) geogr. nižji, navadno še gozdnat gorski svet: značilnosti sredogorja
  13.      sredopŕsje  -a s () zool. srednji člen oprsja pri nekaterih žuželkah
  14.      sredotéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču: sredotežni pospešek; sredotežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi ◊ bot. sredotežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od spodaj navzgor
  15.      sredotéžnost  -i ž (ẹ́) fiz. lastnost sredotežne sile: sredobežnost in sredotežnost; pren., knjiž. to zgodovinsko, kulturno in jezikovno središče še danes ohranja svojo sredotežnost
  16.      sredotóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki teče v sredini: sredotočna voda 2. združevalen: delovanje sredotočnih sil v svetu
  17.      sredotóčje  -a s (ọ̑) knjiž. središče, center: ta kraj je bil sredotočje njihovega gibanja
  18.      sredovózen  -zna m (ọ̑) nar. prekmursko vez, ki veže oba dela cepca; gož ž: zamenjati sredovozen
  19.      sredozémec  -mca m (ẹ̑) kdor živi v deželah ob Sredozemskem morju ali je doma iz njih: nordijci in sredozemci
  20.      sredpôsten  -tna -o prid. (ó) rel., navadno v zvezi sredpostna nedelja četrta nedelja v postnem času
  21.      srédstven  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki stvari, pojme uporablja kot sredstvo za dosego določenega cilja, namena: sredstveno mišljenje / obravnavati tehniko le kot sredstveno vrednoto
  22.      srédstvo  -a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva ∙ ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva ◊ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jur. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; kem. disperzijsko sredstvo; lingv. manjšalna izrazna sredstva; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
  23.      srén  -a m (ẹ̑) ledena, skorjasta plast snega: sren se je začel tajati; hoditi po srenu
  24.      srénast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srenasti sneg ledena, skorjasta plast snega: hoditi po srenastem snegu
  25.      srénec  -nca m (ẹ̑) otajana zgornja plast snega: srenec je ponoči znova zmrznil

   84.848 84.873 84.898 84.923 84.948 84.973 84.998 85.023 85.048 85.073  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA