Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (84.948-84.972)


  1.      sréčanec  -nca m (ẹ̑) knjiž. človek, ki ga kdo sreča: vsakemu srečancu je na novo pripovedoval zgodbo ♪
  2.      sréčanje  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od srečati: hotel se je izogniti srečanju z njim; doživeti nenavadno srečanje; naključno srečanje; že po prvem srečanju sta si bila všeč / tiri za srečanje vlakov / idejno je nanj vplivalo srečanje z deli klasikov marksizma 2. prihod s kom skupaj z določenim namenom: dogovoriti se za srečanje / kratko srečanje ob turški kavi / državnika sta imela več srečanj // prihod določenih ljudi skupaj z določenim namenom: organizirati srečanja; prirediti srečanje nekdanjih internirancev; mednarodno srečanje slavistov; pisateljsko srečanje / družabno, tovariško srečanje 3. tekmovanje, tekma: odigrati srečanje; košarkarsko, rokoborsko srečanje; polfinalno srečanje; srečanje atletskih reprezentanc ♪
  3.      srečávanje  -a s (ȃ) glagolnik od srečavati: srečavanje in pozdravljanje ljudi / srečavanje avtomobilov na poledeneli cesti / srečavanja s prijatelji in znanci so ga utrudila ♪
  4.      srečelòv  -óva m (ȍ ọ̄) igra na srečo z oštevilčenimi dobitki v blagu: prirediti srečelov; veselica s srečelovom ♪
  5.      srečelóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečelovci in iskalci zlata; drzni srečelovci ♪
  6.      sréčen  -čna -o prid., sréčnejši tudi srečnéjši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen // ki izraža, kaže tako stanje: srečen izraz na obrazu; srečen pogled // za katerega je značilno tako stanje sploh: srečni časi so za vselej minili; preživeli so lep, srečen dan; to je najsrečnejše obdobje v njegovem življenju / imeti srečno otroštvo 2. ekspr., v povedni rabi (zelo) vesel, zadovoljen: srečen je, da ribe prijemajo; najbolj srečen je, če ga pustijo pri miru; pes je ves srečen skakal okoli gospodarja; ali si zdaj srečen, ko ti je uspelo vse pokvariti 3. deležen naključnih dogodkov, okoliščin, ki vplivajo na ugoden izid, rezultat kakega dejanja, poteka: ta je srečen, vedno je prvi; mogoče boš pri prihodnjem žrebanju srečnejši / srečni dobitnik; srečni oče // v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo nad srečo koga: naredil sem izpit. Srečen ti; srečni vi, ki ne poznate skrbi 4. ki uspešno, ugodno poteka, se konča: srečen pobeg; srečen porod; želeti komu srečno vožnjo / kot vljudnostna fraza srečno pot; kot voščilo srečno novo leto // zelo ugoden, zaželen: srečne okoliščine; srečno naključje 5. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec ● ekspr. pri izbiri ni imel srečne roke slabo je izbral; to je moja srečna številka ta številka mi prinaša koristi, uspeh; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere sréčno prisl.: vse se je srečno končalo; srečno se je vrnil; srečno živeti; zdaj je že srečno doma / kot pozdrav srečno vsem skupaj; rudarski pozdrav: srečno; sam.: zavidati srečnemu ♪
  7.      srečenósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor prinaša srečo: razglasili so ga za rešitelja domovine in srečenosca ♪
  8.      srečenôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša srečo: srečenosen človek; srečenosna štiriperesna deteljica / srečenosno število ♪
  9.      srečevánje  -a s (ȃ) glagolnik od srečevati: srečevanje z vozili iz nasprotne smeri / pripovedoval je o svojih srečevanjih z znamenitimi ljudmi ♪
  10.      sréčka  -e ž (ẹ̑) listek s številko, ki daje pravico sodelovati v loterijskem žrebanju: srečka je zadela glavni dobitek; izžrebati srečko; prodajalec srečk / loterijska srečka; prazna srečka brez dobitka ♪
  11.      sréčkanje  -a s (ẹ̑) star. žrebanje: razglasiti izid srečkanja / prirediti ples s srečkanjem s srečelovom ♪
  12.      sréčko  -a m (ẹ̑) šalj. srečen človek: res je pravi srečko ♪
  13.      sréčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. srečen človek: imajo ga za srečneža / ta srečnež je spet zmagal ♪
  14.      sréčnost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje srečnega človeka: njena srečnost je le navidezna; želja po srečnosti ♪
  15.      srečolòv  -óva m (ȍ ọ̄) igra na srečo z oštevilčenimi dobitki v blagu: prirediti srečolov; ples s srečolovom ♪
  16.      srečolóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečolovci ♪
  17.      srečonósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor prinaša srečo: imajo ga za srečonosca ♪
  18.      srečonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša srečo: srečonosen mož / srečonosno število ♪
  19.      sréd  in srèd predl. (ẹ̄; ȅ) star., z rodilnikom sredi: sred polja so stali kozolci; vodnjak sred vasi / sred nas se je slabo počutil med nami / zbuditi se sred noči / ravno zdaj, sred dela me motiš ♪
  20.      sréda  -e ž (ẹ̑; v pomenu sredina daj., mest. ed. v prislovni predložni zvezi ẹ́) 1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: priti do srede mostu; voz se je ustavil na sredi klanca; sedi v prvi vrsti na sredi; preklati po sredi / določiti sredo palice sredino // del, predel ob tem mestu, ob tej točki: iti proti sredi trga; stopil je na sredo sobe; karta ima na sredi znak; speljati cesto po sredi travnika 2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca a) glede na čas: plačati račun do srede marca; povest iz srede stoletja / vrnil se je v sredi noči sredi b) glede na dogajanje: roman je prebral le do srede; tekme ni gledal do konca, ampak je na sredi odšel 3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: na obeh straneh sta okni, v sredi pa vhod; skupina šolarjev z učiteljem v sredi / z oslabljenim pomenom pot pelje v sredi med njivami 4. tretji dan v tednu: danes je sreda; že od srede ga ni; sestanek bo v sredo, 15. marca; druga sreda v aprilu / prihaja ob sredah ● držati se zlate srede zlate sredine; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; publ. ugotovili so, da je po sredi napaka da gre za napako; publ. kaj je po sredi, da ni prišel kaj se je zgodilo; publ. rad je v naši sredi med nami; publ. v tej sredi se ni počutil dobro v tem okolju; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ◊ rel. pepelnična sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta; prim. posredi ♪
  21.      sréden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji ♪
  22.      srednják  tudi srédnjak -a m (á; ẹ̑) zastar. srednji kmet: srednjaki in mali kmetje ♪
  23.      srednje...  ali srédnje... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na srednji: srednjeevropski, srednjeletnik, srednjeročen, srednješolec, srednjetehničen ♪
  24.      srednjedêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) agr. ki ima srednje visoko deblo: srednjedebelno sadno drevje ♪
  25.      srednjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je v srednjih letih: srednjeleten moški ♪

   84.823 84.848 84.873 84.898 84.923 84.948 84.973 84.998 85.023 85.048  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA