Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (84.848-84.872)
- Spréngerjev -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
- spreobráčanje tudi izpreobráčanje -a s (ā) glagolnik od spreobračati: spreobračanje pijancev / spreobračanje nevernikov ♪
- spreobračeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor spreobrača: spreobračevalec delomrznežev / spreobračevalci poganov ♪
- spreobŕnjenec tudi izpreobŕnjenec -nca m (ŕ) kdor sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: verska vnema spreobrnjencev; spreobrnjenec iz protestantizma; pren., knjiž. politični spreobrnjenci ♪
- spreobrnjênje tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje ♪
- spreplèt -éta m (ȅ ẹ́) preplet: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti ♪
- sprepletênost -i ž (é) prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti ♪
- spréten -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti ♪
- sprétnež -a m (ẹ̑) ekspr. spreten človek: fant je v tem pravi spretnež ♪
- spretnják -a m (á) knjiž., redko spreten človek: gibi spretnjaka / ta spretnjak se zna uveljaviti ♪
- spretnjákar -ja m (ȃ) ekspr. spreten človek: on je velik spretnjakar / cirkuški spretnjakarji ♪
- spretnjáštvo -a s (ȃ) knjiž. spretno, iznajdljivo ravnanje: uveljaviti se s svojim spretnjaštvom ♪
- sprétnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spretnega človeka: občudovati delavčevo spretnost; spretnost pri delu / za to delo je potrebna velika ročna spretnost; spretnost v vezenju / spretnost pri občevanju z ljudmi / vsako delo opravi z veliko spretnostjo zelo spretno // dejavnost, ki zahteva tako lastnost: prekosil ga je v marsikateri spretnosti / pletenje, kvačkanje in druge ročne spretnosti ♪
- sprétnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti ♪
- sprevòd tudi sprêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, zbrana z določenim namenom: po cesti gre, se pomika sprevod; uvrstiti se v sprevod; dolg sprevod / pogrebni, poročni, pustni sprevod / iti v sprevodu // dogodek, pri katerem nastopa taka skupina ljudi: udeležiti se sprevoda; organizirati sprevod / prisostvovati prvomajskemu sprevodu 2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: sprevod delavcev, vračajočih se z dela / sprevod avtomobilov ♪
- sprevóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevod: sprevodni korak ◊ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa ♪
- sprevráčanje tudi izprevráčanje -a s (ā) glagolnik od sprevračati: sprevračanje kriterijev / sprevračanje dejstev / sprevračanje resnega junaka v smešnega ♪
- sprevŕnjenost -i ž (ŕ) lastnost, značilnost sprevrnjenega: sprevrnjenost človekovega bistva / sprevrnjenost dejstev ♪
- sprevŕženec tudi izprevŕženec -nca m (ȓ) kdor ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: homoseksualci in drugi sprevrženci / spolni sprevrženci ♪
- sprevŕženost tudi izprevŕženost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost sprevrženega: sprevrženost položaja / moralna, spolna sprevrženost ♪
- sprhnélost -i ž (ẹ́) stanje sprhnelega: sprhnelost lesa ♪
- spróščanje -a s (ọ́) glagolnik od sproščati: sproščanje mišic / sproščanje notranje napetosti / duševno in telesno sproščanje / sproščanje energije, toplote; sproščanje plinov / novi proizvodni postopki omogočajo sproščanje delovne sile / sproščanje cen ♪
- sproščênje -a s (é) 1. glagolnik od sprostiti: sproščenje mišic / petje mu je bilo v sproščenje / duševno sproščenje / sproščenje čustev 2. občutek, ki nastopi ob prenehanju velike čustvene napetosti: ko se je sovražnikova patrulja oddaljila, so začutili sproščenje / na njegovem obrazu se kaže sproščenje ♪
- sproščênost -i ž (é) lastnost sproščenega: sproščenost mišic / igralcem je manjkala sproščenost / čustvena, notranja sproščenost; mladostna sproščenost; popolna, velika sproščenost; sproščenost v govoru in kretnjah / med njimi ni bilo prave sproščenosti ♪
- sproščeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sproščevanje: sproščevalni gibi / igra je za otroka sproščevalna ♪
84.723 84.748 84.773 84.798 84.823 84.848 84.873 84.898 84.923 84.948