Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (84.498-84.522)



  1.      sòudeléženec  tudi sòudeležênec -nca m (-ẹ̑; -é) kdor je skupaj s kom udeleženec česa: razpravljati s soudeleženci posvetovanja / prikrivati krivdo soudeleženca / zavračati mnenje soudeleženca spora ● soudeleženec pri dobičku kdor ima skupaj s kom delež pri njem
  2.      sòudeléženka  tudi sòudeležênka -e ž (-ẹ̑; -é) ženska oblika od soudeleženec: soudeleženka sestanka / soudeleženka spora
  3.      sòudeležênost  in sòudeléženost -i ž (-é; -ẹ̑) dejstvo, da je kdo soudeležen: dokazati komu soudeleženost pri dejanju / soudeleženost pri družbenem dogajanju
  4.      sòuporába  -e ž (-) glagolnik od souporabljati: ima pravico do souporabe prostorov / v malih oglasih iščem sobo s souporabo kopalnice
  5.      sòuprávljanje  -a s (-á) glagolnik od soupravljati: priznati delavcem pravico do soupravljanja v gospodarstvu
  6.      sòupravljávec  -vca m (-) kdor je skupaj s kom upravljavec česa: delavci so soupravljavci proizvodnih sredstev
  7.      sòustvarjálec  -lca [c in lc] m (-) kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture
  8.      sòustvarjálen  -lna -o prid. (-) ki soustvarja: uspeh predstave ob ubranosti vseh soustvarjalnih elementov / soustvarjalni pomen ilustracije sòustvarjálno prisl.: ti elementi so soustvarjalno vključeni v uprizoritev
  9.      sòustvarjálka  -e [k in lk] ž (-) ženska oblika od soustvarjalec: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije
  10.      sòustvarjálnost  -i ž (-) dejstvo, da je kdo soustvarjalen: pri nastajanju plesne umetnine je potrebna soustvarjalnost vsakega plesalca
  11.      sòustvárjanje  -a s (-á) glagolnik od soustvarjati: vabiti ljudi k soustvarjanju novega reda
  12.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji merizool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova
  13.      sòváruh  -a m (-) jur., nekdaj kdor je skupaj s kom varuh iste osebe: če je bila varuh ženska, je morala imeti sovaruha
  14.      sôvast  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri sovi: ženska s sovastimi očmi / imeti sovast nos kriv
  15.      sòvaščàn  in sòvaščán -ána m (- -á; -) kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani
  16.      sòvaščánka  -e ž (-) ženska oblika od sovaščan: hvalil je svoje sovaščanke
  17.      sóvdan  tudi sóldan -ána [d] m (ọ̄ ā) nar. zahodno lapornata, flišna zemlja: prekopavati sovdan; trta dobro uspeva v sovdanu / podboji in okenski okviri iz sovdana laporja, fliša
  18.      sóvec  -vca m (ọ̄) bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec
  19.      sòvédec  -dca m (-ẹ̑) knjiž. kdor skupaj s kom ve za kaj: ob pobegu internirancev so kaznovali pomagače in sovedce
  20.      sòvédnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. dejstvo, da kdo skupaj s kom ve za kaj: prikrivati sovednost in soudeležbo pri zločinu
  21.      sovhóz  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi državna kmetijska proizvajalna organizacija: ureditev sovhozov; kolhozi in sovhozi / žitni sovhoz // posestvo take organizacije: ta sovhoz meri deset tisoč hektarjev; delati na sovhozu
  22.      sovhózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sovhoz: sovhozna polja / sovhozni delavci
  23.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblastipubl. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
  24.      sóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum
  25.      sóvkanje  -a s (ọ̑) glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem

   84.373 84.398 84.423 84.448 84.473 84.498 84.523 84.548 84.573 84.598  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA