Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (84.348-84.372) 
- sólza -e tudi -é [u̯z] ž (ọ́) 1. kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini: iz očesa ji je kanila solza; solze tečejo, ekspr. se usujejo po licih; ekspr. solze privrejo, se ulijejo iz oči; solze silijo, ekspr. stopijo v oči; brisati si solze; ko se je poslavljal, je imel solze v očeh; knjiž., ekspr. sočutje ji je izvabilo solze; jokati brez solz; ekspr. potoki solz; kot lešnik debele solze / ekspr. pekoče, vroče solze / knjiž. veliko solz je že prejokal / ekspr.: nasmejati se do solz; biti ganjen do solz zelo, močno b) ob draženju očesa: ob rezanju čebule so ji tekle solze iz oči // knjiž., ekspr. kar je podobno taki kapljici: kraljica je imela oblačilo posuto z briljantnimi solzami / s sveče so se začele cediti solze // mn., ekspr. jok: težko prenašam solze; ni
res, je trdila med solzami; to so bile solze jeze, sreče jok zaradi jeze, sreče; smeh in solze / spraviti koga v solze; našel sem jo vso v solzah jokajočo, objokano / nasmehniti se skozi solze jokati in se obenem nasmehniti 2. knjiž., ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: kaniti v čaj solzo žganja / niti za solzo zdravila ni več ● ekspr. oblile, posilile so jo solze začela je jokati; ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. to ni vredno solz za to ni vredno jokati; ekspr. obrisati, otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; ekspr. pretakati bridke, grenke solze zelo jokati; ekspr. njene oči plavajo v solzah so zelo solzne; ekspr. topiti se v solzah zelo jokati; ekspr. grob je močila z grenkimi solzami jokala je za umrlim; knjiž., ekspr. njihova zgodovina je pisana s
solzami v njihovi zgodovini je bilo mnogo trpljenja, žalostnih dogodkov; ekspr. pretakati krokodilje ali krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; ekspr. ta svet je dolina solz kraj trpljenja, težav; ekspr. zapustiti dolino solz umreti; studenec, čist kot solza zelo čist ◊ etn. solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta ♪
- solzàv -áva -o [u̯z] prid. (ȁ á) 1. ki se (rad) solzi: imeti bolne, zmeraj solzave oči 2. jokav: siten in solzav otrok / govoriti s solzavim glasom 3. ekspr. pretirano čustven, ganljiv: solzava vsebina filma; ta pesem je zelo solzava; osladno solzav / solzava čustva solzávo prisl.: solzavo govoriti; solzavo čustvena povest ♪
- solzávec -vca [u̯z] m (ȃ) knjiž., ekspr. pretirano čustven človek: nič ne bo storil, ker ni odločen človek, ampak solzavec ♪
- solzávka -e [u̯z] ž (ȃ) publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: brati detektivke in ljubezenske solzavke ♪
- solzávost -i [u̯z] ž (á) 1. dejstvo, da je kaj solzavo: solzavost oči 2. ekspr. pretirana čustvenost: očitati komu solzavost; govoriti brez solzavosti / solzavost pesmi ♪
- sólzen tudi solzán sólzna -o tudi -ó [u̯z] prid. (ọ́ ȃ ọ́) 1. nanašajoč se na solzo: solzne sestavine / solzna tekočina / solzen obraz; brisati si solzne oči / solzna se je poslovila; solzen od veselja; biti solzen zaradi močnega vetra ♦ anat. solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; solzna žleza; solzna izvodila; solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa 2. ki izraža čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: odgovoriti s solznim glasom ● pesn. solzni biseri na trepalnicah solze; šalj. film je deloval zlasti na solzne mešičke ob gledanju filma so ljudje jokali od ganjenosti; šalj. saj to je pravi solzni potop jok z mnogo solz; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; ekspr. že pred letom dni je zapustil solzno dolino je umrl; knjiž. poslušali so s solzno mislijo v srcu žalostni ♪
- solzênje -a [u̯z] s (é) glagolnik od solzeti ali solziti se: ta plin povzroča solzenje; solzenje oči / njeno solzenje in stokanje ga je spravilo v še večjo jezo / pomladansko solzenje trt ♪
- solzovòd -óda [u̯z] m (ȍ ọ́) anat. kanal, po katerem odtekajo solze v nosno votlino: vnetje oči zaradi zamašenega solzovoda ♪
- sòm sôma m (ȍ ó) velika sladkovodna roparska riba z dolgimi brki: ulovil je velikega soma ◊ zool. somi morske ali sladkovodne ribe brez lusk in z daljšimi ali krajšimi brki, Siluridae; mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka; pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis ♪
- somán -a m (ȃ) kem. počasi hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: sarin in soman ♪
- sòmaševánje -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od somaševati: somaševanje je vodil nadškof ♪
- sombrêro -a m (ȇ) zlasti v latinskoameriškem okolju klobuk z zelo širokimi krajevci: nositi sombrero; jezdec s sombrerom ♪
- soméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: someren trg; ta okrasni lik je someren; obraz je someren // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: zdaj so ploščice na igralni deski somerne / leva roka je somerna z desno ● knjiž. hoditi, tolči v somernem ritmu v enakomernem; knjiž. za ta prekršek je bila kazen somerna sorazmerna ◊ bot. dvobočno somerni cvet cvet, ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela; geom. osno, ravninsko, središčno someren glede na os, ravnino, središče; zool. somerna repna plavut; dvobočno somerna žival žival, ki ima enako levo in desno polovico somérno prisl.: biti somerno raščen; somerno razvrščene gredice ♪
- somérje -a s (ẹ̑) knjiž. somernost: somerje telesa / somerje je bilo s tem malo porušeno ● knjiž. slišnost zvoka je v somerju z oddaljenostjo v sorazmerju ♪
- somérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost somernega: somernost telesa / imeti smisel za somernost ♦ biol. zvezdasta somernost glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline; geom. ravninska somernost glede na ravnino; min. somernost kristalov ♪
- somérnosten -tna -o (ẹ́) pridevnik od somernost: somernostni elementi ♪
- sòmeščàn in sòmeščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je v razmerju do drugega meščan istega mesta: nagovoriti someščane; bili so ponosni na slavnega someščana ♪
- somnambúlen -lna -o prid. (ȗ) med. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečen: somnambulen človek; hodil je kot somnambulen / somnambulno stanje ∙ knjiž., ekspr. somnambulna ljubezen sanjska, nestvarna ♪
- somóren -rna -o prid. (ọ̄) zastar. mračen: somorna dvorana / bleda, somorna svetloba / kaj si tako somoren / somorne misli / somorna okolica pusta, puščobna somórno prisl.: somorno molčati ♪
- sômovka -e ž (ó) samica soma: somovka je odložila ikre ♪
- somráčen in sómračen -čna -o prid. (ā; ọ̄) knjiž. polmračen: somračni hodniki; somračna ječa / jutro je bilo še somračno / somračna svetloba, zarja somráčno in sómračno prisl., v povedni rabi: v hiši je bilo somračno ♪
- somráčje in sómračje -a s (ȃ; ọ̄) knjiž. polmrak: somračje nad pokrajino; svetloba in somračje / v somračju je videl temne postave / somračje v dušah žalost, potrtost ♪
- somráčnost in sómračnost -i ž (ā; ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost somračnega: somračnost grape ♪
- somrák in sómrak -a m (ȃ; ọ̄) knjiž. polmrak: bil je že somrak, ko se je vračal / večerni somrak / somrak starinskih dvoran; pren. posvetiti v somrak preteklosti ● knjiž. v dušo se mu zgrinja somrak postaja žalosten, potrt; knjiž. živeti v somraku v razmerah, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje ◊ bot. navadni somrak zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti; navadna črna meta ♪
- són -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje glasnosti, preračunana iz fona: meriti v sonih; foni in soni ♪
84.223 84.248 84.273 84.298 84.323 84.348 84.373 84.398 84.423 84.448 
