Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (84.123-84.147)



  1.      smúčar  -ja m () kdor se smuča: opazovati smučarje / bil je dober smučar / vodni smučar ali smučar na vodi // športnik, ki goji smučanje: smučarji so tekmovali za svetovni pokal / smučarji tekači ♦ šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem
  2.      smúčarka  -e ž () ženska, ki se smuča: na smučišču se je zbralo precej smučarjev in smučark // športnica, ki goji smučanje: nastop mladih smučark
  3.      smúčarstvo  -a s () dejavnost, ki je v zvezi s smučanjem: zgodovina slovenskega smučarstva
  4.      smúčen  -čna -o prid. () grad. ki se premika levo ali desno po vodilu: smučno okno; omara s smučnimi vrati
  5.      smúčka  -e ž () nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: smučka se mu je odpela; zlomiti smučko; doskočil je na obe smučki; smučke in drsalke
  6.      smúk  -a m () šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po veliki strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v smuku; proga za smuk; slalom, veleslalom in smuk / žarg. voziti smuk tekmovati v smuku
  7.      smùk  medm. () 1. izraža hiter premik, skok: fantek je stisnil glavo med ramena in, smuk, skočil mimo vratarja v hišo; smuk za vogal in ni ga bilo več videti; on po šibo, jaz pa smuk pod mizo 2. nekdaj izraža smučarski pozdrav: smučarja, ki mu je prišel naproti, je veselo pozdravil: smuk!
  8.      smúka  -e ž (ú) vožnja po snegu s smučmi: snega je še dovolj za smuko; prijetna smuka / iti na smuko se smučat
  9.      smukáč  -a m (á) šport. športnik, ki goji smuk: je dober smukač; tekmovanje smukačev in slalomistov
  10.      smúkanje  -a s (ú) glagolnik od smukati: smukanje češenj, grozdnih jagod / smukanje lanu / jezilo jo je njegovo smukanje okrog nje
  11.      smúke  smúk ž mn.) star. vsaka od drsnih ploskev sani, sank; sanica: smuke so se zlomile; les za smuke
  12.      smúkec  -kca m () zelo drobno zmlet lojevec: nasuti smukec v gumijasto blazino; potresti roke s smukcem
  13.      snack bar  snack bara [snêk bár in snék bár] m (-; ẹ̑-) gost. gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in nahitro pripravljene jedi: iti v snack bar
  14.      snága  -e ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
  15.      snagoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi snago: snagoljuben človek; biti zelo snagoljuben
  16.      snáha  -e ž (á) sinova žena v odnosu do njegovih staršev: s snaho se lepo razumejo; bodoča snaha
  17.      snájperka  -e ž (á) žarg., voj. ostrostrelska puška: streljati s snajperko
  18.      snást  -í ž () zastar. jadrovje: popravljati snast na ladji
  19.      snážen  -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umažezastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče
  20.      snáženje  -a s (á) glagolnik od snažiti: snaženje stanovanja; pospravljanje in snaženje / snaženje živine
  21.      snážnost  -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost
  22.      snéd  -í ž, daj., mest. ed. snédi (ẹ̑) star. požrešen človek: ta sned tudi materi ni privoščila priboljška
  23.      snéda  -e ž (ẹ̑) star. požrešen človek: ti sneda, ali boš vse sam pojedel
  24.      snéden  -a -o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje
  25.      snéden  -dna -o prid. (ẹ̄) star. požrešen: snedni otroci

   83.998 84.023 84.048 84.073 84.098 84.123 84.148 84.173 84.198 84.223  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA