Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (84.073-84.097)



  1.      smótrnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na smotrnost: smotrnostna zasnova hiš / gledati na kaj s smotrnostnega vidika
  2.      smrád  -ú in -a m, mn. smradóvi tudi smrádi () neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini ● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek
  3.      smráden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje ♦ zool. smradna žleza smradnica
  4.      smradúh  -a m (ū) slabš. kdor smrdi: nočem sedeti s tem smraduhom
  5.      smrája  -e ž (á) nar. smrad: neznosna smraja se je širila po dvorišču
  6.      smŕča  -e ž (ŕ) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: brin in smrča
  7.      smrčáč  -a m (á) ekspr. kdor smrči: čudni glasovi smrčačev
  8.      smrčánje  -a s () glagolnik od smrčati: odvaditi se smrčanja / slišalo se je smrčanje spečih mož
  9.      smrčávec  -vca m () ekspr. kdor smrči: zaradi dveh smrčavcev nihče v sobi ni mogel spati
  10.      smrčávka  -e ž () ženska oblika od smrčavec
  11.      smŕček  -čka m () 1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih: dotakniti se s smrčkom; zdrav pes ima mrzel in vlažen smrček; pasji smrček 2. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom; mavrah: nabirati smrčke ● ekspr. dobiti jih po smrčku biti tepen, biti premaganbot. užitni smrček; vet. smrček bela lisa na smrčku pri konjih
  12.      smrčúh  -a m (ū) slabš. kdor smrči: zbudi tega smrčuha
  13.      smrdè  -éta m ( ẹ́) slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: takle smrde nam je pokvaril razpoloženje
  14.      smrdè  -éta s ( ẹ́) slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: kdo pa je tisto smrde, ki hodi za nami
  15.      smrdokávra  -e ž () zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops
  16.      smrdúh  -a m (ū) slabš. 1. kdor smrdi: spravite te smrduhe iz hiše / kot psovka smrduh prekleti 2. neprijeten, zoprn, slab človek: zakaj hodi ta smrduh k tebi ● knjiž. loviti smrduhe skunke
  17.      smrdúha  -e ž (ū) slabš. ženska, ki smrdi: naj gre iz hiše ta smrduha
  18.      smrdúlja  -e ž (ú) slabš. ženska, ki smrdi: naženi to smrduljo
  19.      smréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) redko smrekov: smrečne iglice; les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom
  20.      smréčevje  -a s (ẹ̑) redko smrekov gozd: iz smrečevja se je oglasila šoja; gosto, nizko smrečevje / smrečevje na pobočju se suši smrekovo drevje; pokriti gredo s smrečevjem s smrekovimi vejami
  21.      smréčje  -a s (ẹ̑) smrekov gozd: hoditi skozi smrečje / hribi, porasli s smrečjem s smrekovim drevjem // smrekove veje: zavarovati gredo s smrečjem; venec iz smrečja
  22.      smréčka  -e ž (ẹ́) smrečica: posekati smrečko
  23.      smréčnat  -a -o prid. (ẹ̑) porasel s smrekami: smrečnato pobočje / smrečnat gozd smrekov gozdredko smrečnato ležišče ležišče iz smrekovih vej
  24.      smréka  -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka ◊ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
  25.      smrékov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo ♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha

   83.948 83.973 83.998 84.023 84.048 84.073 84.098 84.123 84.148 84.173  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA