Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (84.048-84.072)



  1.      smokúlja  -e ž (ú) zool. gadu podobna manjša nestrupena kača, Coronella austriaca
  2.      smókva  -e ž (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: gojiti smokve; košara zrelih smokev / suhe smokve ◊ bot. indijska smokva opuncija
  3.      smókvov  -a -o (ọ̑) pridevnik od smokva: smokvove veje
  4.      smókvovec  -vca m (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad smokvovcev
  5.      smôla  -e ž (ó) 1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola // snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete // navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole 2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta ● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji
  6.      smôlar  -ja m () ekspr. kdor ima smolo: smolarju vse spodleti
  7.      smolár  -ja m (á) 1. kdor se ukvarja z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolarji in drvarji 2. slabš. čevljar: kateri smolar ti je naredil te čevlje
  8.      smolárjenje  -a s (á) glagolnik od smolariti: smolarjenje v borovih gozdovih ♦ gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati, na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre
  9.      smôlast  -a -o prid. (ó) podoben smoli: smolasta tekočina / smolasti lasje / smolast lesk / smolast les smolnat; obleka je smolasta ∙ ekspr. ta človek je smolast rad dolgo ostaja, se zadržuje kjepetr. smolasti premog boljši rjavi premog z močnim smolastim leskom
  10.      smôlec  -lca m (ō) slabš. čevljar: smolec je popravil čevlje
  11.      smôlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na smolo: smolne kapljice / smolna bakla / smolni madeži na hlačah / smolni prsti smolnatibot. smolni kanal kanal, v katerem se nabira smola
  12.      smolén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na smolo: na ognjišču so prasketala smolena polena / imeti smolene roke / smolen duh razžaganega lesa
  13.      smolénec  -nca m (ẹ̄) bot. rastlina s steblom, poraslim z navzdol obrnjenimi togimi dlačicami, in plodovi s kljukastimi bodicami; plezajoča lakota
  14.      smolenják  -a m (á) nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak
  15.      smôlež  -a m () ekspr. kdor ima smolo: smolež se je vdal v usodo
  16.      smoljênje  -a s (é) glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov
  17.      smôlnat  -a -o prid. () nanašajoč se na smolo: smolnat kip / smolnat les; smolnata bakla; trske so smolnate, zato dobro gorijo / smolnata obleka; smolnate roke / smolnat vonj smôlnato prisl.: smolnato črna brada
  18.      smolnják  -a m (á) nar. vzhodno smolnata bakla: po cesti so si svetili s smolnjaki
  19.      smôlovec  -vca m (ó) nar. koroško 1. brinov grm: skriti se za smolovcem 2. brinovec: postregel jim je s smolovcem
  20.      smóter  -tra m (ọ̄) 1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja
  21.      smótka  -e ž (ọ̑) zastar. cigara: prižgati smotko
  22.      smotláka  -e ž (á) star. 1. nekoristne, odvečne stvari: zavreči smotlako 2. ničvredni, malovredni ljudje: v tej hiši se zbirajo pijanci, postopači in druga smotlaka
  23.      smótra  -e ž (ọ̑) zastar. revija: izšla je nova smotra / prirediti pevsko smotro
  24.      smótrn  -a -o prid., smótrnejši (ọ̑) usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno // načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenje smótrno prisl.: smotrno izkoriščati; smotrno urejen nasad
  25.      smótrnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost smotrnega: smotrnost gibov; smotrnost učnega procesa / načelo smotrnosti / smotrnost v naravi / smotrnost izkoriščanja gozdov načrtnost, premišljenost

   83.923 83.948 83.973 83.998 84.023 84.048 84.073 84.098 84.123 84.148  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA