Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (8.401-8.425)
- darítev -tve ž (ȋ) 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič) 2. glagolnik od dariti: daritev posestva ♪
- daríti -ím dov. in nedov. (ȋ í) zastar. darovati, podariti: dariti dar; znal je dariti in jemati ♪
- darítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♪
- darljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: darljiva sreča ♪
- darníca -e ž (í) knjiž., redko darovalka: zahvaliti se darnici ♪
- darník -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
- darotljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: bila je prijazna in darotljiva ♪
- darotljívost -i ž (í) knjiž., redko radodarnost, darežljivost: izkoriščali so njegovo darotljivost ♪
- daroválnik -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
- darovánjski -a -o (ȃ) rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev ♪
- darováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman ♪
- darovít -a -o prid. (ȋ) star. nadarjen, talentiran: darovit pisatelj, umetnik ♪
- darovítost -i ž (ȋ) star. nadarjenost, talent: glasbena, pesniška darovitost; darovitost za tehniko ♪
- daróvnica -e ž (ọ̑) v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan; darovnica o podaritvi njiv in travnikov ♪
- darovník in daróvnik -a m (í; ọ̑) star. darovalec ♪
- darviníst -a m (ȋ) pristaš darvinizma: bral je dela darvinistov ♪
- darvinístičen -čna -o (í) pridevnik od darvinizem: darvinistično pojmovanje nastanka novih vrst ♪
- darvinízem -zma m (ȋ) teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst: pristaš darvinizma ♦ soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi ♪
- dárvinovec -vca m (ȃ) redko darvinist ♪
- dárvinski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Darwina: darvinsko pojmovanje razvoja ♪
- dàsi in dasi vez. (ȁ) knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ni ga ogovoril, dasi ga je spoznal; dasi ga mrazi, mu stopa pot na čelo // za omejevanje: to so hudi, dasi zasluženi očitki // navadno z nikalnico za izvzemanje: bila je zares čedno dekle, dasi ne ravno lepotica ♪
- dasipràv vez. (ȁ) zastar. čeprav: nikoli jih ni obiskala, dasiprav so jo vabili ♪
- dasirávno vez. (á) knjiž., redko čeprav: poslušali so ga, dasiravno mu niso dosti verjeli ♪
- dasitúdi vez. (ȗ) star. čeprav ♪
- dáščiti -im, in daščíti in dáščiti -im nedov. (á ȃ; ȋ á ā) les. cepiti les v skodle ♪
8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501