Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (83.923-83.947)



  1.      slogóven  tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku slogóvno tudi slógovno prisl.: skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv
  2.      slòj  slôja m ( ó) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na omari je ležal sloj prahu; vrhnji sloj tal / na juhi je plaval sloj maščobe // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: sloji premoga so že tanki; pri kopanju so naleteli na sloj ilovice; debelina, nagib sloja 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavski, kmečki sloj prebivalstva / sloj izobražencev / vplivni družbeni sloji / v razredni družbi: izkoriščani sloji; najnižji sloj; privilegirani sloji; srednji sloj prebivalstva ◊ agr. kulturni sloj zemlje; geom. sloj prostor med sosednjima glavnima slojnima ravninama; gozd. mahovni sloj ki obsega vegetacijo tik nad tlemi; grad. nosilni sloj vozišča trajni sloj vozišča, ki se pri popravilu cest navadno ne menja; vezniški sloj sloj zidakov, položen prečno v zid; petr. sloj nahajališče, ki ima obliko plasti ali leče in se lahko gospodarsko izkorišča; talni sloj nad katerim ležijo vsi drugi sloji istih skladov; tekst. sloj vlakna, naložena v večji širini in debelini
  3.      slôjast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sloj: slojasta zgradba plošč ♦ meteor. slojasti oblak oblak, ki ima obliko sloja
  4.      slôjen  in slójen -jna -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na sloj: slojna debelina / slojna delitev prebivalcev ♦ geom. slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji; glavna slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji, ki so od projekcijske ravnine navzgor ali navzdol v enakih, določenih razdaljah
  5.      slôjnat  in slójnat -a -o prid. (; ọ̑) ki je iz slojev: slojnate plošče; slojnata zemlja
  6.      slók  -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 1. knjiž. velik in suh: slok moški; mlado sloko dekle / razmerje med višino in težo pri slokih in čokatih ljudeh / sloki stebri vitki; visoke sloke smreke 2. nar. suh, shujšan: zaradi bolezni je zelo sloka; bil je srednje velik in slok kot trska 3. nar. kriv, upognjen: žival s slokim hrbtom; starka ima sloke prste slóko prisl.: sloko se držati
  7.      slóka  -e ž (ọ̄) zool. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom, Scolopax rusticola: streljati sloke ◊ zool. morska sloka majhna morska riba z velikimi očmi, rdečimi lisami in dvema različnima hrbtnima plavutma, Macrorhamphosus scolopax
  8.      slókast  -a -o prid. (ọ́) nar. kriv, upognjen: krava s slokastim hrbtom
  9.      slokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima dolge in suhe noge: slokonoga čaplja
  10.      slókost  -i ž (ọ́) knjiž. velikost in suhost: tesna uniforma je poudarjala njegovo slokost / slokost stebra vitkost
  11.      slòn  slôna m ( ó) 1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon ∙ pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljudenzool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon po velikosti in trobcu slonu podoben morski sesalec, Mirounga 2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl
  12.      slônar  tudi slonár -ja m (; á) kdor goni, vodi slona: bil je izkušen slonar
  13.      slônast  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri slonu: slonaste noge
  14.      slônček  -čka m () 1. manjšalnica od slon: slonica in slonček 2. igrača, ki predstavlja slona: igrati se z gumijastim slončkom
  15.      slonokoščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz slonovine: slonokoščeni okrasni glavnički ∙ knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja 2. po barvi podoben slonovini: slonokoščena polt
  16.      slônov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na slone: slonov rilec / slonova kost zobovina slonovih oklovekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden
  17.      slòp  slôpa m ( ó) grad. zid med dvema odprtinama, ki sta blizu druga drugi: slop med oknoma ♦ arhit. navadno prosto stoječ navpičen nosilni stavbni element, zlasti pravokotnega prereza
  18.      slôpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na slop: slopna širina ♦ arhit. slopne arkade; slopna bazilika bazilika, ki ima namesto stebrov slope
  19.      slovánstvo  -a s () lastnosti, značilnosti Slovanov: v dramah Čehova se čuti pravo slovanstvo; njegovo slovanstvo mu je ugajalo / vpliv slovanstva slovanske kulture, miselnosti / zahodno slovanstvo zahodni Slovani
  20.      slovár  -ja m (á) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami / enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika ♦ lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran ● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti
  21.      slovárček  -čka m (á) manjšalnica od slovar: slovensko-nemški slovarček / žepni slovarček; slovarček tujk
  22.      slovaroslóvje  -a s (ọ̑) veda o besednem zakladu kakega jezika; leksikologija
  23.      slovárstvo  -a s () pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev; leksikografija: predavanje o slovenskem slovarstvu
  24.      slovénjenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od sloveniti: slovenjenje antičnih literarnih del / težave pri slovenjenju strokovnih besed iz tujih jezikov / slovenjenje priseljencev
  25.      slovénka  -e ž (ẹ́) poljud. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, strok. petunija: slovenke lepo cvetijo

   83.798 83.823 83.848 83.873 83.898 83.923 83.948 83.973 83.998 84.023  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA