Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (83.598-83.622) 
- skóbljar -ja m (ọ̑) delavec, ki skoblja les: podjetje sprejme kvalificiranega skobljarja ♪
- skobótovec -vca m (ọ̄) bot. okrasni grm z elipsastimi listi in belimi, dišečimi cveti, Philadelphus coronarius: vejica skobotovca ♪
- skóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na skok: skočna sila / skočna razdalja ◊ anat. skočni sklep sklep med golenico, mečnico in skočnico ♪
- skôčen tudi skóčen -čna -o prid., skôčnejši tudi skóčnejši (ó ō; ọ̑) 1. ki se premika v skokih: skočna srna / skočen konj 2. star. poskočen: skočen človek / biti skočnih nog, pet / skočen napev ◊ vet. ta merjasec je skočen je sposoben za skok ♪
- skôčnost tudi skóčnost -i ž (ó; ọ̑) star. poskočnost: občudoval je njegovo mladostno skočnost ◊ vet. sposobnost samca za skok ♪
- skodéla -e ž (ẹ̑) manjša nizka, okrogla posoda a) za serviranje hrane: jesti iz skodele; keramična, pločevinasta skodela; skodele in skodelice / vojaška skodela b) navadno s prilastkom za kaj sploh: brivska skodela; skodela na tehtnici // pog. vsebina skodele: popiti skodelo mleka ♪
- skódla -e ž (ọ̑) kalana deščica za pokrivanje streh: streho so pokrili s skodlami; jelove, macesnove, smrekove skodle / klati skodle / klati, žagati les v skodle ♪
- skódlar -ja m (ọ̑) izdelovalec skodel: skodlarji in tesarji // kdor se (poklicno) ukvarja s pokrivanjem, popravljanjem streh s skodlami ♪
- skódlast -a -o prid. (ọ̑) ki je iz skodel: lesena hiša s skodlasto streho ♪
- skójevec -vca m (ọ̑) od 1919 do 1948 član Zveze komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: bil je izkušen skojevec; sestanki skojevcev ♪
- skójevka -e ž (ọ̑) od 1919 do 1948 članica Zveze komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: postati skojevka ♪
- skòk skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk // razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok // nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč 2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila 3. ekspr., navadno s prilastkom nenaden
prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki 4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav 5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku ● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu ◊ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska disciplina, pri kateri
se skače čez letvico s pomočjo palice; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev ♪
- skókec in skôkec -kca m (ọ̑; ō) 1. nav. ekspr. manjšalnica od skok: hitri kobiličji skokci / do morja je le še skokec 2. priprava v obliki platnenega sedeža na elastičnih vrveh za poskakovanje otroka, preden shodi: dojenček v skokcu; skokec in hoduljica ♪
- skókoma in skôkoma prisl. (ọ̑; ō) knjiž. v skokih: skokoma se bližati gozdu / narava ne gradi skokoma / proizvodnja napreduje skokoma // v skoku, z enim skokom: jezdec je bil skokoma v sedlu ♪
- skokonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. 1. ki se premika v skokih: skokonoge kobilice, žabe / skokonogi jeleni 2. poskočen: takrat sem bil še skokonog ♪
- skokòt -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko galop: pognati konja v skokot ♪
- skólke skólk [u̯k] ž mn. (ọ́ ọ̑) zastar. mrtvaški oder: ležati na skolkah ♪
- skônca prisl. (ó) star. 1. od začetka, na začetku: skonca je molčal, potem se je pa le oglasil / jama je skonca tako visoka, da lahko stojiš 2. na koncu, ob koncu: bodice so skonca rdeče ♪
- skônca predl. (ó) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: stala sta skonca njive ♪
- skôncem predl. (ó) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: sestra je slonela skoncem postelje ♪
- skôncema prisl. (ō) star. na koncu: hiša ima skoncema tri okna / palica je padla skoncema na tla s koncem ♪
- skôncema predl. (ō) star., z rodilnikom na konec: usedel se je skoncema mize in opazoval ljudi / stal je skoncema postelje na koncu, ob koncu ♪
- skônčen -čna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na koncu: skončna deska; skončna stopnica je slabo pribita / skončna okna na stranski steni ♪
- skónto -a m (ọ̑) ekon. zmanjšanje prodajne cene; popust: dati, odobriti skonto; desetodstotni skonto / blagajniški skonto zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu; blagajniški popust ♪
- skóntro -a m (ọ̑) fin., do 1945 pomožna knjiga za vpisovanje knjigovodskih podatkov: pregledati skontro ♪
83.473 83.498 83.523 83.548 83.573 83.598 83.623 83.648 83.673 83.698 
