Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (8.351-8.375)



  1.      daljnovídec  -dca m () knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa: kaj mi svetuješ, daljnovidec?
  2.      daljnovíden  -dna -o prid., daljnovídnejši (í ) 1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete: ravnatelj je bil majhen, siv, daljnoviden mož / daljnovidno oko 2. ki vnaprej vidi potek česa: daljnoviden državnik / daljnovidno politično dejanje
  3.      daljnovídnost  -i ž (í) 1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete: daljnovidnost se veča; starostna daljnovidnost 2. sposobnost človeka, ki vnaprej vidi potek česa: politična daljnovidnost
  4.      dáljšati  -am nedov. () delati kaj (bolj) dolgo, podaljševati: daljšati obleko; razpoke v lesu se daljšajo; proti večeru se sence daljšajo / dan se daljša; življenjska doba se daljša ∙ ekspr. ko so to poslušali, so se jim obrazi daljšali ostre, podolgovate poteze na obrazu so kazale njihovo razočaranje, neprijetno presenečenje
  5.      dáljši  -a -e prid. () 1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša 2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo 3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest 4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg
  6.      dáljšnica  -e ž () redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljšnici
  7.      dalmátika  -e ž (á) 1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov: bogato vezena dalmatika 2. v starem in srednjem veku dolga halja, podobna tuniki: v dalmatiko oblečena patricijka
  8.      dalmatínec  -nca m () vino iz Dalmacije: dam za liter dalmatinca
  9.      dalmatínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Dalmacijo: dalmatinska obala / dalmatinsko vino
  10.      daltoníst  -a m () med. kdor ima daltonizem
  11.      daltonízem  -zma m () med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem
  12.      damascírati  -am dov. in nedov. () nekdaj s kovanjem vzorčasto okrasiti železo ali jeklo: damascirati oklep damascíran -a -o: damascirano bodalo
  13.      damaščánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Damask: damaščansko jeklo / damaščanska sablja damaščanka
  14.      dámica  -e ž (á) ekspr. mlada dama: njena hči je že damica; domišljava damica / evfem. hoditi k damicam vlačugam, prostitutkam
  15.      dámin  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na damo: opazoval je damin klobuček ♦ šah. damin gambit otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta; damino krilo polovica šahovnice, na kateri stojita pri začetku igre obe dami
  16.      damižána  -e ž () nar. primorsko velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: v kotu je stalo nekaj damižan / damižana vina
  17.      damjakovína  -e ž (í) usnje iz damjakove kože: čevlji iz črne damjakovine
  18.      damóvnica  -e ž (ọ̑) plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv za igranje dame
  19.      dámski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dame: damsko vedenje / damski čevlji, klobuki kakršne nosijo ženske / damski krojač ki šiva ženske oblekešah. damska končnica končnica, v kateri igrata dve dami ali več dam
  20.      danájski  -a -o prid. () knjiž., v zvezi danajski dar dar, ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom
  21.      danášnji  -a -e prid. (á) 1. nanašajoč se na dan, ki pravkar je: današnji dan; to velja z današnjim dnem; napisati današnji datum; današnji večer / vstopnice za današnjo predstavo; dnevni red današnje seje; rezultati današnjega tekmovanja / današnji časopis ki je izšel za danes 2. nanašajoč se na sedanjost: današnji časi; današnja doba / današnji človek, svet; današnja družba, mladina; današnje družbeno stanje / v današnjem pomenu besede / običaj se je ohranil do današnjega dne
  22.      danášnjik  -a m (á) knjiž. kdor živi v današnjem času: današnjiki težko razumemo takratne dogodke
  23.      dáncing  -a [-nsi- tudi -nci-] m () nočni gostinski lokal z glasbo in plesom: dancingi in bari; plesati v dancingu; neskl. pril.: dancing kavarna
  24.      dándanášnji  -a -e prid. (-á) ekspr. nanašajoč se na sedanjost; današnji: dandanašnji časi; dandanašnje razmere
  25.      dándanášnji  prisl. (-á) knjiž. danes, dandanes: dandanašnji ni več tako; dandanašnji je težko z otroki; tako se godi še dandanašnji; bajta stoji tam še dandanašnji

   8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA