Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (83.298-83.322) 
- sénčka -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: ležati v senčki ♪
- sénčnat -a -o prid. (ẹ̑) ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo // ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata ♪
- sénčnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost senčnega: senčnost poti ♪
- séne sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu ♪
- senèc -ncà in sènec -nca [sǝn] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̄) star. sence: lasje ji ležijo v neredu okrog čela in sencev ♪
- senén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah ♪
- senešál -a m (ȃ) v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja ♪
- senják -a m (á) nar. senik: spravljati seno v senjake ♪
- senjór in señór -a in -ja [-njor] m (ọ̑) v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez ♪
- senjóra in señóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores ♪
- senó -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno ♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum ♪
- senosèč in senoséč -éča m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču ♪
- senosèk in senosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan ♪
- sénov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sena ž: senov čaj / senovi listi ♪
- senôžet in senožét -éti ž (ó ẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet ♪
- senténca -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi ♪
- senténčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura ♪
- senténčnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost sentenčnega: sentenčnost njegove proze / besedilo vsebuje razsvetljensko sentenčnost ♪
- senzál -a m (ȃ) ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal ♪
- sénzor -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe ♪
- senzóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. čuten1: senzorni organ / senzorni vtis; senzorna sposobnost ♦ anat. senzorni živec živec, ki sprejema dražljaje ♪
- senzuálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. čuten1: senzualno zaznavanje / senzualna ljubezen / senzualna ženska ♪
- senzuálnost -i ž (ȃ) knjiž. čutnost: senzualnost in čustvenost ♪
- sèp sêpa m (ȅ é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu ♪
- separát -a m (ȃ) zal. posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji; posebni odtis: življenjepisu in bibliografiji je treba priložiti tudi separate; separat z avtorjevim posvetilom ♪
83.173 83.198 83.223 83.248 83.273 83.298 83.323 83.348 83.373 83.398 
