Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (83.298-83.322)



  1.      sénčka  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: ležati v senčki
  2.      sénčnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo // ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata
  3.      sénčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost senčnega: senčnost poti
  4.      séne  sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu
  5.      senèc  -ncà in sènec -nca [sǝn] m (ǝ̏ ; ǝ̄) star. sence: lasje ji ležijo v neredu okrog čela in sencev
  6.      senén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah
  7.      senešál  -a m () v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja
  8.      senják  -a m (á) nar. senik: spravljati seno v senjake
  9.      senjór  in señór -a in -ja [-njor] m (ọ̑) v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez
  10.      senjóra  in señóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores
  11.      senó  -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešnoagr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
  12.      senosèč  in senoséč -éča m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču
  13.      senosèk  in senosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan
  14.      sénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sena ž: senov čaj / senovi listi
  15.      senôžet  in senožét -éti žẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet
  16.      senténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi
  17.      senténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura
  18.      senténčnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost sentenčnega: sentenčnost njegove proze / besedilo vsebuje razsvetljensko sentenčnost
  19.      senzál  -a m () ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal
  20.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe
  21.      senzóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. čuten1: senzorni organ / senzorni vtis; senzorna sposobnost ♦ anat. senzorni živec živec, ki sprejema dražljaje
  22.      senzuálen  -lna -o prid. () knjiž. čuten1: senzualno zaznavanje / senzualna ljubezen / senzualna ženska
  23.      senzuálnost  -i ž () knjiž. čutnost: senzualnost in čustvenost
  24.      sèp  sêpa m ( é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu
  25.      separát  -a m () zal. posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji; posebni odtis: življenjepisu in bibliografiji je treba priložiti tudi separate; separat z avtorjevim posvetilom

   83.173 83.198 83.223 83.248 83.273 83.298 83.323 83.348 83.373 83.398  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA