Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (83.248-83.272)


  1.      selfmademan  -a [sélfméjdmên] m (ẹ̑-ẹ̑-ȇ) zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan ♪
  2.      selják  -a m (á) zastar. kmet, vaščan: hiše skromnih seljakov ♪
  3.      selján  in seljàn -ána m (ȃ; ȁ á) zastar. kmet, vaščan: seljani so se zbirali pod košato lipo ♪
  4.      seljánka 1 -e ž (ȃ) zastar. kmetica, vaščanka: težaško delo seljank ♪
  5.      seljánka 2 -e ž (ȃ) bot. rastlina z robatim steblom in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Selinum ♪
  6.      séljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od seliti: seljenje prebivalstva s podeželja v mesta ♪
  7.      sélka  -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi kobilica selka kobilica, ki se seli v velikih rojih: kobilice selke so uničile ves pridelek ♪
  8.      sêlo  -a s, mn. tudi séla (é) zastar. vas, naselje: živeti na selu; učitelji iz sosednjih sel ♪
  9.      selotéjp  -a m (ẹ̑) pog. samolepilni trak: zalepiti s selotejpom; drži kot selotejp; neskl. pril.: selotejp papir ♪
  10.      sèm  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja // v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo 2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje // poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta 3. navadno v zvezi s tja izraža a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam // redko semintja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal 4. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja ♪
  11.      semafór  -ja in -a m (ọ̑) 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva ∙ pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč 2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju ♪
  12.      semafóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na semafor: opremiti križišče s semafornimi napravami / redko semaforno križišče semaforizirano križišče ♪
  13.      semantém  -a m (ẹ̑) lingv. beseda, del besede kot pomenska celota ♪
  14.      séme  -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko ● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor ◊ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti ♪
  15.      seménar  tudi semenár -ja m (ẹ̑; á) kdor prideluje semena ali jih prodaja: semenarji in drevesničarji ♪
  16.      semenárna  -e ž (ȃ) trgovina s semeni: kupiti semena v semenarni ♪
  17.      seménarstvo  in semenárstvo -a s (ẹ̑; ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem semen ali trgovanjem z njimi: ukvarjati se s semenarstvom; semenarstvo in sadjarstvo ♪
  18.      semenàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima veliko semen: semenat plevel ♪
  19.      seménce  tudi sémence -a s (ẹ̑; ẹ́) manjšalnica od seme: sejati semenca; kalivost semenc ♪
  20.      seménček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od seme: semenčki nageljna ♪
  21.      semènj  -mnjà in sèmenj -mnja [sǝm] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. sejem: v trgu je semenj; iti na semenj, nar. v semenj; kupiti vola na semnju; spomladanski semenj / prodajati po semnjih / živinski semenj ∙ ekspr. pred hišo je cel semenj velik hrup, trušč; star. zbralo se je ljudi za dober semenj veliko; če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj 2. star. darilo, spominek s sejma: prinesel ji je semenj / vprašala ga je, kaj ji je kupil za semenj ♪
  22.      semenják  -a m (á) 1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak 2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak ◊ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod ♪
  23.      seménje  -a s (ẹ̑) več semen, semena: semenje kali; odstraniti papriki semenje; luščenje semenja; razmnoževanje rastlin s semenjem / bučno, žitno semenje ♪
  24.      seménka  -e ž (ẹ̑) 1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: semenke in potaknjenci 2. redko seme: odstraniti kumaricam semenke ♪
  25.      semenogójec  -jca m (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja s pridelovanjem semen: kupovati seme pri priznanih semenogojcih ♪

   83.123 83.148 83.173 83.198 83.223 83.248 83.273 83.298 83.323 83.348  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA