Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (83.148-83.172)



  1.      sédežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sedež: sedežna blazina; sedežna deska voza; sedežna prevleka / kupili so novo sedežno garnituro s klubsko mizico; sedežna kad kratka kopalna kad, ki ima en del dvignjen, da tvori sedež; sedežna kopel kopel v sedežni kopalni kadi / sedežni red učencev razporeditev učencev po klopehobrt. sedežno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za sedenje
  2.      sedlánje  -a s () glagolnik od sedlati: sedlanje konj ♦ agr. cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago
  3.      sedlár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem sedel: sedlar in kolar
  4.      sedlárstvo  -a s () obrt za izdelovanje sedel: jermenarstvo in sedlarstvo
  5.      sêdlast  -a -o prid. (é) podoben sedlu: sedlast greben; konj s sedlastim hrbtom ♦ anat. sedlast nos nos z vbočenim nosnim korenom
  6.      sêdlo  -a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo ● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne podaagr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom; muz. sedlo prečka na zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice
  7.      sedmér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je sedmih vrst: kraljičkovo perje se je lesketalo v sedmerih barvah
  8.      sedmérec  in sedmêrec -rca m (ẹ̑; ) žarg., šport. sedemmetrovka: sodnik je prisodil tri sedmerce ◊ lit. verz s sedmimi zlogi
  9.      sedméro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina sedmih enot a) pri množinskih samostalnikih: moral je iti skozi sedmero vrat b) pri drugih samostalnikih: imela je sedmero otrok
  10.      sedmero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število sedem: sedmerokotnik, sedmerokrak
  11.      sedmerokrák  in sedmerokràk -áka -o prid. (; á) ki ima sedem krakov: narisati sedmerokrako znamenje
  12.      sedmerorámen  -mna -o prid. () ki ima sedem krakov, rogljev: sedmeroramni svečnik
  13.      sedmerozvézdje  -a s (ẹ̑) knjiž. skupina sedmih zvezd: veliki voz se pesniško imenuje sedmerozvezdje
  14.      sedmošólec  -lca m (ọ̑) učenec sedmega razreda: sedmošolci so pripravili proslavo // nekdaj učenec sedmega razreda gimnazije: sedmošolci so izdajali svoj časopis
  15.      sedmošólka  -e ž (ọ̑) učenka sedmega razreda: sedmošolke in sedmošolci // nekdaj učenka sedmega razreda gimnazije: sedmošolke so že razmišljale o maturi
  16.      sédum  -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica
  17.      séf  tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef
  18.      sefárd  -a m () Žid iz Španije, Portugalske: sefardi in aškenazi
  19.      segljáj  -a m () star. sežaj: bil je za segljaj roke oddaljen od nje
  20.      segmènt  -ênta m ( é) 1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta 2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment 3. zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih; obroček, člen: segment hrošča, trakulje; raki z nestalnim številom segmentov 4. biol. manjši del telesa, organa, ki tvori zaključeno celoto: pljučni segment; segment jeter; segmenti pri vretenčarjih ◊ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; lingv. segment del povedi, stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment
  21.      segmentálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic ∙ knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih segmentálno prisl.: segmentalno zgrajeno telo
  22.      segmênten  -tna -o prid. (ē) v zvezah: arhit. segmentni lok del loka, katerega tetiva je krajša od premera; mat. segmentna enačba premice enačba premice, v kateri nastopata odseka na koordinatnih oseh kot parametra
  23.      sególten  -tna -o [sǝg-t in seg-t] prid. (ọ́ ọ̄) nar. lakomen, pohlepen: segolten človek / segoltni volkovi požrešni
  24.      sególtnež  -a [sǝg-t in seg-t] m (ọ̑) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež
  25.      segrétje  -a [sǝg in seg] s (ẹ̑) glagolnik od segreti: segretje vode, zraka / segretje motornih delov

   83.023 83.048 83.073 83.098 83.123 83.148 83.173 83.198 83.223 83.248  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA