Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (82.748-82.772)



  1.      sámocenzúra  -e ž (-) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del: potrebna bi bila skrbnejša samocenzura
  2.      samôča  -e ž (ó) zastar. samota: samoča ga muči / hiša je stala na samoči
  3.      sámodejáven  -vna -o prid. (-ā) knjiž. ki (glede dejavnosti) izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: samodejavna želja po napredku
  4.      sámodejávnost  -i ž (-ā) knjiž. dejavnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: pospeševati, razvijati samodejavnost in samostojnost; otrokova premajhna samodejavnost; spodbujati samodejavnost množice
  5.      samodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samodejni stroji; samodejna naprava / samodejna telefonska centrala; samodejne zavore ♦ elektr. samodejno prekinjalo avtomatsko prekinjalo; med. samodejno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje; avtonomno živčevje; strojn. samodejni menjalnik avtomatski menjalnik 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: samodejen prehod pravic in dolžnosti // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samodejni gibi / samodejno podrejanje splošnemu razpoloženju / ob tem se je vzbujalo samodejno vprašanje, ali je to edina rešitev samodéjno prisl.: naprava deluje samodejno; hitro in samodejno je odgovoril; vse je potekalo bolj ali manj samodejno; roka je ves čas samodejno segala po ročici ∙ zastar. to si je pridobil samodejno samostojno, sam
  6.      samodéjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. avtomatičnost: stopnja samodejnosti naprav / samodejnost gibov ● zastar. spodbujati samodejnost učencev samostojno ravnanje, samostojnost
  7.      samodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) star. avtomatičen: samodelne naprave; samodelno delovanje ● star. samodelno sukno doma narejeno sukno samodélno prisl.: stroj deluje samodelno; vrata se zapirajo samodelno
  8.      sámodogájanje  -a s (-ā) knjiž. dogajanje, ki izhaja iz samega sebe: dogodki, ki jih opisuje pisatelj, so nekaj drugega, nekaj tujega, so samodogajanje
  9.      sámodopáden  -dna -o prid. (-ā) zastar. samozadovoljen, samovšečen: njegovo samodopadno govorjenje sámodopádno prisl.: zavihal je brke in samodopadno odgovoril
  10.      sámodopadênje  -a s (-é) star. samozadovoljstvo, samovšečnost: v njenem glasu se je čutilo samodopadenje; obšlo ga je samodopadenje; to je rekel s prizvokom samodopadenja
  11.      sámodovóljnost  -i ž (-ọ́) zastar. 1. samozadostnost: samodovoljnost in neodvisnost od zunanjega sveta / gospodarska samodovoljnost 2. samozadovoljstvo: samodovoljnost in samohvala
  12.      samodŕč  -a m () zastar. avtomobil: odpeljali so se v samodrču
  13.      samodŕštvo  -a s () politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodrštvu // ekspr. ravnanje oblastnega, samovoljnega človeka: žene so se uprle samodrštvu mož; samodrštvo in trinoštvo
  14.      samodrúg  -a -o prid. ( ū) zastar. 1. ki je s kom drugim, v dvoje: prijetneje je, če je človek samodrug / samodruga ježa 2. navadno v ženskem spolu noseč: ni še bilo gotovo, če je samodruga
  15.      sámodržáven  -vna -o prid. (-) nanašajoč se na samodržavje: predstavnik samodržavne oblasti / borili so se zoper samodržavni carizem
  16.      sámodržávje  -a s (-) v carski Rusiji politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodržavju; carsko samodržavje
  17.      samodŕžec  -žca m () oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: državi je vladal samodržec; car samodržec // ekspr. oblasten, samovoljen človek: ravnatelj je bil pravi samodržec
  18.      samodŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje
  19.      samodŕžje  -a s () knjiž., redko samodrštvo: boriti se proti samodržju / kritiziral je samodržje društvenega odbora
  20.      samofŕč  -a m () zastar. letalo: peljati se s samofrčem
  21.      samoglásen  -sna -o prid. () lingv. samoglasniški: samoglasni r
  22.      samoglàv  tudi samogláv -áva -o prid. ( á; ) star. svojeglav, trmast: možak je bil uporen in samoglav; samoglavo dekle / samoglav konj samoglávo prisl.: samoglavo je delal naprej
  23.      samoglávec  -vca m () star. svojeglav, trmast človek: pri njem nič ne dosežeš, ker je samoglavec / kot psovka ali ti nisem branila iti, ti samoglavec ti
  24.      samoglávnost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: naveličal se je njene samoglavnosti in togote / odgovoril je z nejevoljno samoglavnostjo
  25.      samoglávost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost

   82.623 82.648 82.673 82.698 82.723 82.748 82.773 82.798 82.823 82.848  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA