Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (82.573-82.597)



  1.      rumenokljúnec  -nca m () ekspr. 1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev 2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim
  2.      rumenokóžec  -žca m (ọ̑) človek rumene rase: belokožci in rumenokožci
  3.      rumenokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rumene kože: rumenokožni delavci
  4.      rumenolás  in rumenolàs -ása -o prid. (; á) ki ima rumenkaste, svetle lase: rumenolaso dekle
  5.      rumenoláska  -e ž () ženska, ki ima rumenkaste, svetle lase: rjavolaska in rumenolaska
  6.      rumenopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je rumene polti: rumenopolti prebivalci
  7.      rumênost  -i ž (é) lastnost rumenega, rumena barva: rumenost žitnih polj
  8.      rumenozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rumene, rumenkaste zobe: rumenozob konj
  9.      rúmov  -a -o prid. () nanašajoč se na rum: rumova esenca / rumov okus
  10.      rúna  -e ž (ū) pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen: rune so označevale glasove in pojme // mn. pisava iz teh črk: raziskovati rune
  11.      rúnast  -a -o prid. (ū) ki ima gosto runo, dlako: runasti jagenjčki ∙ knjiž. žival je bila siva, runasta kosmata // knjiž. podoben runu: gorski vrhovi štrlijo iz runaste megle
  12.      rúnda  -e ž () 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal 3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro 4. žarg., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo 5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupinapog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; žarg. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah
  13.      rúnja  -e ž (ú) mn., nar. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: Tedaj se je razneslo po ljudeh, da gredo runje po deželi (I. Pregelj)
  14.      rúnkelj  -na in -klja [kǝl] m (ú) nar. štajersko (krmna) pesa: okopavati runkelj; puliti runkeljne
  15.      rúno  -a s (ū) 1. vsa volna ene ovce skupaj, dobljena pri striženju: sortirati runa po barvi; kup run / ovčje runo ∙ zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje // volna, dobljena pri striženju ovc sploh: nastriči veliko runa 2. volna, dlaka na živali, zlasti na ovci: prijeti ovco za runo; dolgo runo; jagenjčki z mehkim runom / mamut je bil poraščen z gostim runom // knjiž., ekspr. kar je temu podobno: počivati na zelenem runu / runo oblakov se je pretrgalo
  16.      rúpa  -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globelianat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane
  17.      ruptúra  -e ž () med. pretrganje, raztrganje notranjega organa: ruptura maternice, vranice // tako nastala poškodba, raztrganina
  18.      rurálen  -lna -o prid. () knjiž. kmečki, podeželski: ruralno prebivalstvo / ruralno naselje ♦ soc. ruralna sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v kmečkem, podeželskem okolju // kmetijski, poljedelski: ruralna podoba pokrajine; ruralno področje
  19.      rús 1 -a m () nar. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah; švab: v shrambi so se zaredili rusi ∙ bilo jih je kot rusov zelo veliko
  20.      rús 2 -a m () nav. mn., gastr. rusel: jesti ruse
  21.      rús  -a -o prid. ( ū) star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada ● zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumenomin. rusi železovec hematit
  22.      rúsa 1 -e ž (ū) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: kurenti, vrači in ruse
  23.      rúsa 2 -e ž (ū) nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse ∙ nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine
  24.      rusálka  -e ž () mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v vodi: povodni mož in rusalke
  25.      rúsast 1 -a -o prid. (ū) star. rdečkast, rjavkasto rdeč: rusasti lasje

   82.448 82.473 82.498 82.523 82.548 82.573 82.598 82.623 82.648 82.673  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA