Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (82.523-82.547)


  1.      rúbežen  -žni ž (ȗ) star. rubež m: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo ♪
  2.      rúbežen  -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis ♪
  3.      rúča  -e ž (ú) nav. mn., nar. štajersko naramnica: ruče hlač / vtaknil je roke v ruče nahrbtnika ♪
  4.      rúd  -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., redko rdeč, rjavkasto rdeč: ruda prst ♪
  5.      rúda  -e ž (ú) zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude ♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene ♪
  6.      rudár  -ja m (á) delavec, ki koplje premog, rudo: rudarji so nakopali tisoč ton premoga; rudarje je zasulo; rudarji in železarji / ekspr. črni rudarji / trboveljski rudarji ∙ publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih ♪
  7.      rudárjenje  -a s (á) glagolnik od rudariti: začetni časi rudarjenja / zaradi rudarjenja ogrožena poslopja ♪
  8.      rudárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem rud, premoga: razvoj rudarstva // veda o tem: študirati rudarstvo / inženir rudarstva / profesor za tehnično rudarstvo ♪
  9.      rúden  -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rudo: rudna zrna / rudna žila; rudno nahajališče / rudna bogastva ♪
  10.      rúdnat  -a -o prid. (ȗ) ki vsebuje rudo: rudnata kamnina ♪
  11.      rúdo  -a s (ú) nar. oje: rudo je zadelo ob drevo in voz se je ustavil ◊ navt. ročica krmila pri manjšem vodnem vozilu ♪
  12.      rudo...  prvi del zloženk nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje ♪
  13.      rudogórje  -a s (ọ̑) geogr. gorovje, bogato z rudami: ravnino obdaja poraslo rudogorje / Češko rudogorje ♪
  14.      rudokòp  -ópa m (ȍ ọ́) zastar. 1. rudnik: delati v rudokopu / rudokop soli 2. rudar: ponesrečeni rudokopi ♪
  15.      rudonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. rudnat: rudonosne zemeljske plasti ♪
  16.      rudosléd  -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled ♪
  17.      rudoslédec  -dca m (ẹ̑) nekdaj kdor išče rudo, premog: rudosledci so tam iskali zlato / bil je delavec, rudar in rudosledec ♪
  18.      rudosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine ♪
  19.      rugby  in ragbi -ja [rágbi] m (ȃ) šport. športna igra, pri kateri igralci z nošenjem, metanjem in brcanjem spravljajo žogo jajčaste oblike na določeno mesto: igrati rugby; igrišče za rugby ♪
  20.      rúj  -a m (ȗ) grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem ♪
  21.      rújen  -jna -o prid. (ū) ekspr. 1. v zvezi z vino dober, plemenit: kozarec rujnega vina 2. knjiž. zlato rumen: rujna zarja ∙ knjiž. dekle z rujnimi lici rdečimi ♪
  22.      rújev  -a -o (ȗ) pridevnik od ruj: rujevo listje ♪
  23.      rúk  -a m (ȗ) glagolnik od rukati2: zaslišal se je jelenov ruk ♦ lov. (jelenji) ruk gonjenje jelenov; čas gonjenja jelenov ♪
  24.      rukáč  -a m (á) lov. jelen, ki se goni: rukač je napadel tekmeca ♪
  25.      rúkanje  -a s (ū) glagolnik od rukati2: rukanje jelenov ♪

   82.398 82.423 82.448 82.473 82.498 82.523 82.548 82.573 82.598 82.623  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA