Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (82.423-82.447)



  1.      romboéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje šest rombov: izračunati prostornino romboedra
  2.      rómp  -a in ròmp rômpa m (ọ̑; ó) ekspr., navadno v zvezi romp in pomp živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: tam je bil velik romp in pomp / prekop so odprli z rompom in pompom
  3.      rompompòm  -ôma m ( ó) ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: rompompom ob prihodu gostov / reklamni rompompom ∙ ekspr. če ne bom izdelal, bo doma rompompom me bodo zelo oštevali, kaznovali; ekspr. njegov besedni rompompom vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje
  4.      ròmpompòm  tudi ròm pom pòm medm. (-) 1. posnema glas bobna ali glas pri udarjanju, trkanju: boben se oglaša: rompompom; rompompom, se je slišalo od vežnih vrat 2. izraža a) grožnjo: le čakaj, rompompom b) nejevoljo: rompompom, res sem huda
  5.      rondél  -a m (ẹ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: klopi ob rondelu z vodometom 2. lit. pesem iz štirinajstih verzov v treh kiticah, pri kateri se prva dva verza ponovita na koncu druge in tretje kitice: rondel in triolet ◊ arhit. arhitektonsko poudarjen okrogel obrambni stolp gradu, trdnjave
  6.      rondéla  -e ž (ẹ̑) teh. okrogla ploščica kot polizdelek pri štancanju: rondele za izdelavo podložk
  7.      rondó  -ja m (ọ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: park z velikimi rondoji 2. muz. instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi: napisati rondo / sonatni rondo ◊ lit. pesem iz dvanajstih do petnajstih verzov, pri kateri se začetne besede prvega verza ponovijo na sredi in na koncu pesmi in niso del verza
  8.      rónek  -nka m (ọ̑) nar. zahodno strmina, breg: spuščati se po ronku v dolino
  9.      róp  -a m (ọ̑) 1. nasilen odvzem materialnih dobrin s prisvojitvenim namenom: obtožili so ga ropa; preprečiti rop / živeti od ropa od ropanja / bančni, cestni rop; ekspr. rop stoletja zelo velik 2. zastar. plen: žival preži na rop ◊ rel. božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
  10.      rópanje  -a s (ọ̑) glagolnik od ropati: preprečiti ropanje trgovin / okupatorjevo ropanje in požiganje
  11.      rópar  -ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar ♦ jur. morski ropar // žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar
  12.      róparka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od ropar: prijeli so predrzno roparko
  13.      róparstvo  -a s (ọ̑) dejavnost roparjev: obsojen je zaradi roparstva
  14.      ropažêljen  -jna -o prid. (é ē) željen ropati: ropaželjno pleme / ropaželjna zver
  15.      ropažêljnost  -i ž (é) lastnost ropaželjnega človeka: ropaželjnost nekaterih plemen / grabežljivost in ropaželjnost volkov
  16.      rópen  -pna -o prid. (ọ̑) zastar. roparski: ropna ladja
  17.      ropòt  -ôta m ( ó) glagolnik od ropotati: ropot strojev / ropot stolov ob vstajanju / ropot s posodo / ropot voza po kamnitem tlaku // močen, kratek glas, močni, kratki glasovi zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: povzročati, preprečevati ropot; s ceste se je slišal oglušujoč ropot; hrup in ropot / z ropotom pasti, se prevrniti ● žarg. prirediti ropot nekdaj študentovsko zabavo, ki traja pozno v noč in na kateri se zlasti veliko pije
  18.      ropotáč  -a m (á) slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: težko poslušam tega ropotača
  19.      ropotáča  -e ž (á) redko raglja: otroci z ropotačami v rokah ● star. pik ropotače klopotače
  20.      ropotálo  -a s (á) slabš. 1. kar ropota, navadno motorno vozilo: kam se pelješ s tem ropotalom ∙ žarg., muz. raglje in druga ropotala v sodobni glasbi tolkala 2. kdor (rad) veliko in glasno govori: kdo bo poslušal to ropotalo
  21.      ropotánje  -a s () glagolnik od ropotati: ropotanje strojev / ropotanje s krožniki / ropotanje vlaka, voza / ropotanje in prepir
  22.      ropotárna  -e ž () redko ropotarnica: mračna ropotarna
  23.      ropotàv  -áva -o prid. ( á) ki ropota: ropotav vlak, voz
  24.      ropôtec  -tca m (ó) 1. redko raglja: vrteti ropotce // klopotec: ropotci v vinogradu 2. ekspr. kdor (rad) veliko in glasno govori: ta ropotec kar naprej pripoveduje neumnosti
  25.      ropôten  -tna -o prid. (ō) nanašajoč se na ropot: ropotna jakost ropôtno prisl.: ropotno vstati

   82.298 82.323 82.348 82.373 82.398 82.423 82.448 82.473 82.498 82.523  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA