Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (81.873-81.897)


  1.      redoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi red: redoljuben človek; bodi redoljuben ♪
  2.      redoljúbje  -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do reda: pretiravati v redoljubju ♪
  3.      redoljúbnost  -i ž (ú) lastnost redoljubnega človeka: vsi poznajo njegovo redoljubnost; delavnost in redoljubnost ♪
  4.      rédoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redno: redoma se je udeleževal posvetov // ponavadi, večinoma: ljudske pesmi so se redoma pele po spominu ♪
  5.      redoséja  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko reta: omlateno žito so čistili z redosejo ◊ agr. premikajoča se mreža pri vejalniku, kombajnu za čiščenje zrnja ♪
  6.      redosléd  -a m (ẹ̑) zastar. vrstni red: redosled dogodkov ♪
  7.      rédov  -a m (ẹ̑) zastar. navadni vojak: vojsko je služil kot redov ♪
  8.      redoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev ♪
  9.      redovánje  -a s (ȃ) glagolnik od redovati: redovanje pismene naloge / redovanje učencev ♪
  10.      redóven 1 -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na samostanski, verski red: redovni predstojnik, sobrat / redovna obleka ♪
  11.      redóven 2 -vna -o prid. (ọ̄) zastar. reden, pravilen: redoven razvoj ♪
  12.      redóven  in rédoven -vna -o prid. (ọ̑; ẹ̑) šport., v zvezi redovne vaje vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje ♪
  13.      redóvje 1 -a s (ọ̑) ekspr. redi, odlikovanja: redovje na prsih ♪
  14.      redóvje 2 -a s (ọ̑) nar. redi, vrste (trave): raztrositi redovje / trava leži v redovju ♪
  15.      reducènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini: vodik, natrij, ogljikov oksid in drugi reducenti ♦ metal. snov, ki odvzema kisik kovinskim oksidom ♪
  16.      redúktor  -ja m (ú) strojn. naprava, ki omogoča spreminjanje števila vrtljajev gnane in gonilne gredi v nespremenljivem razmerju: vstaviti reduktor; zamenjati olje v reduktorju / enostopenjski, dvostopenjski reduktor ♪
  17.      redundánca  -e ž (ȃ) lingv., mat. lastnost znaka, sistema znakov, da prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno: redundanca povečuje verjetnost pravilnega razumevanja informacije ♪
  18.      redundánten  -tna -o prid. (ȃ) lingv., mat. ki prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno: redundantno obvestilo ♪
  19.      redúta  -e ž (ȗ) nekdaj 1. poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti; reduta in kazina // ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta 2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute // najbolj utrjeni del utrdbe, pripravljen za samostojno obrambo: končno so zavzeli še reduto / reduta utrdbe ♪
  20.      redúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na reduto: redutna dvorana / redutna palača ♪
  21.      rèekspórt  -a m (ȅ-ọ̑) ekon. izvoz uvoženega blaga: ukvarjati se z reeksportom; podjetje za reeksport ♪
  22.      rèeskónt  -a m (ȅ-ọ̑) fin. medbančni nakup, prodaja nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: reeskont menice // obresti, ki se odbijejo pri medbančnem nakupu nedospele terjatve, zlasti menične ♪
  23.      referát  -a m (ȃ) 1. govornemu podajanju namenjeno besedilo a) ki obravnava vsebinsko zaokroženo strokovno snov, predavanje: prebrati, sestaviti referat; referat o novih virih energije; referat in koreferat / imeti, podati referat b) ki seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, poročilo: referat o političnem položaju v državi // govorno podajanje takega besedila: referati so trajali največ dvajset minut; po referatu je bila razprava 2. šol. sestavek, ki ga učenec napiše za vajo v obravnavanju kakega vprašanja: učenci so morali napisati po en referat na leto / razdeliti študentom referate teme, naslove zanje 3. najmanjša notranja organizacijska enota uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ustanoviti, voditi referat; kulturni, organizacijski referat; referat za reklamo; oddelek, odsek in referat ♪
  24.      referénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar je s čim v določeni soodvisni povezanosti: obravnavati problem izseljenstva in njegove reference 2. nav. mn. priporočilo: biti brez referenc / ta uspeh bo pomagal našemu izvozu do primernih referenc ◊ biblio. v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje; elektr. kar na osnovi primerjanja usmerja delovanje (elektronskega) računalnika; lingv. odnos med jezikovnim znakom in predmetom, dogodkom, na katerega se znak nanaša ♪
  25.      referénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na referenco: načelo strpnosti zahteva, da vrednote ocenjujemo znotraj njihovih referenčnih okvirov / na koncu članka je naveden obsežen referenčni seznam / referenčni podatki, programi ◊ soc. referenčna skupina skupina, po kateri se kdo, ki ne pripada tej skupini, zgleduje, ravna ♪

   81.748 81.773 81.798 81.823 81.848 81.873 81.898 81.923 81.948 81.973  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA