Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (81.673-81.697)


  1.      razúmen  -mna -o prid., razúmnejši (ú ū) 1. ki ima razum: razumna in nerazumna bitja 2. ki ima veliko razuma: razumen in iznajdljiv človek je; bil je razumnejši kot njegovi bratje // ki izraža, kaže razum: razumen obraz; gledal ga je z jasnimi, razumnimi očmi 3. ki je v skladu z razumom: razumni razlogi; to so razumne besede; razumno vedenje / ekspr. to presega vse razumne meje 4. star. razumljiv: govoriti z razumnim glasom; to je samo po sebi razumno razúmno prisl.: razumno delati, gledati, govoriti ♪
  2.      razumétje  -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od razumeti: razumetje pesnikovega dela ♪
  3.      razumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razumevati ali razumeti: učiti se brez razumevanja; pomagati bralcem k boljšemu razumevanju poezije; ekspr. ključ za razumevanje problema / napačno razumevanje predpisov / tradicionalno razumevanje družine / ženino razumevanje mu veliko pomeni; prositi za razumevanje / imeti razumevanje za mlade; kazati razumevanje za težave drugih; publ. pri njih ne najde razumevanja; sprejeti koga z razumevanjem / kot vljudnostna fraza hvala za razumevanje / dobro razumevanje angleškega jezika / v tej družini ni razumevanja; veliko medsebojno razumevanje in prijateljstvo ♪
  4.      razuméven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. razumen, pameten: razumeven človek ∙ star. to je težko razumevno razumljivo razumévno prisl.: razumevno so se pogovorili ♪
  5.      razumévnost  -i ž (ẹ́) star. razum, pamet: občudovali so fantovo razumevnost ♪
  6.      razúmnež  -a m (ȗ) ekspr. razumen človek: igralec je ustvaril podobo izjemnega razumneža ♪
  7.      razúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost razumnega človeka: manjka mu razumnosti; občudoval je njeno razumnost / ekspr. razumnost ga je zapustila razum, razsodnost ♪
  8.      razúmskost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila // uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost ♪
  9.      razúra  -e ž (ȗ) knjiž., redko radiranje, brisanje: v dokumentih je razura prepovedana ◊ gled. z ličilom potemnjen briti del igralčevega obraza ♪
  10.      razústen  -tna -o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje ♪
  11.      razústnež  -a m (ȗ) knjiž. bahač, širokoustnež: bil je ošaben razustnež ♪
  12.      razústnost  -i ž (ú) knjiž. bahavost, širokoustnost: ne marajo ga zaradi razustnosti ♪
  13.      razuševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razuševati: med taboriščniki so opravili razuševanje ♪
  14.      razuzdán  -a -o prid. (á) ki se v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle ne obvladuje, ne zadržuje: razuzdana ženska / razuzdano vedenje; razuzdano življenje / razuzdan smeh razuzdáno prisl.: razuzdano se veseliti, živeti; prim. razuzdati ♪
  15.      razuzdánec  -nca m (á) ekspr. razuzdan človek: bil je razuzdanec in zapravljivec ♪
  16.      razuzdánka  -e ž (á) ekspr. razuzdana ženska: bila je velika razuzdanka ♪
  17.      razuzdánost  -i ž (á) lastnost razuzdanega človeka: opisovati razuzdanost in izprijenost ljudi / spolna razuzdanost / živeti v razuzdanosti ♪
  18.      razuzdánstvo  -a s (ȃ) redko razuzdanost: znan je bil po svojem razuzdanstvu / vdajati se razuzdanstvu ♪
  19.      razváda  -e ž (ȃ) slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade ♪
  20.      razvájenček  -čka m (ȃ) manjšalnica od razvajenec: ta otrok je velik razvajenček ♪
  21.      razvájenec  -nca m (ȃ) ekspr. razvajen človek: fant je razvajenec; sebičnež in razvajenec / bil je očetov razvajenec ljubljenec ♪
  22.      razvájenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost razvajenega človeka: moti ga fantova razvajenost; razvajenost otrok ♪
  23.      razvál  tudi razvàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. knjiž. porušenje, uničenje: potres je povzročil velik razval 2. zastar. razvalina: na hribu je star razval ♪
  24.      razvažálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj razvaža: razvažalec kruha, mleka ♪
  25.      razvažálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razvažanje: razvažalni avtomobil ♪

   81.548 81.573 81.598 81.623 81.648 81.673 81.698 81.723 81.748 81.773  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA