Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (81.548-81.572)
- razrédčenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razredčenega: razredčenost barve, škropiva ♪
- razredčeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) razredčilo: razredčevalec za barve ♪
- razredčeválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) strojn., v zvezi zračna razredčevalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; vakuumska črpalka: poveznik zračne razredčevalke ♪
- razredčevánje -a s (ȃ) glagolnik od razredčevati: razredčevanje barv; razredčevanje sadnega soka z vodo; zgoščevanje in razredčevanje ♪
- razréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razred: a) učenci izdajajo svoj razredni časopis / razredni učiteljski zbor; razredna skupnost; razredna ura ura za reševanje problemov razredne skupnosti ♦ šol. razredni izpit izpit iz snovi, predpisane za en razred; razredni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov; razredni učitelj b) razredni boj; razredni cilji, interesi; ekspr. razredni sovražnik; razredna družba; razredna ideologija; razredna pripadnost, zavest; razredna nasprotja razrédno prisl.: razredno opredeljeni cilji; razredno zaveden ♪
- razrednobójen in razrednobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) knjiž. nanašajoč se na razredni boj: razrednobojni položaj v državi / razrednobojna usmerjenost literature ♪
- razrédnost -i ž (ẹ̑) soc. lastnost, značilnost razrednega: razrednost družbe ♪
- razreševánje -a s (ȃ) glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora ♪
- razrèz -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razrezati: razrez zaklane živali 2. zlasti prva leta po 1945 razdelitev določene obveznosti, količine po ustreznem ključu, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati: doseči, narediti pravilen razrez ♪
- razrézek -zka m (ẹ̑) knjiž. vsak od kosov, delov, nastal pri rezanju: z razrezki srajce je obvezala rane ♪
- razrezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razrezuje: razrezovalec je z ostrim nožem razrezoval meso ♪
- razrúšenje -a s (ū) glagolnik od razrušiti: potres je povzročil razrušenje mesta / razrušenje moralnih vrednot ♪
- razrvánec -nca m (á) ekspr. razrvan človek: znašel se je med samimi razrvanci ♪
- razrvánost -i ž (á) nav. ekspr. stanje razrvanega človeka: pesnikov nemir in razrvanost / čustvena, duševna razrvanost; živčna razrvanost / vojna je povzročila razrvanost družine ♪
- razsàd -áda m (ȁ á) 1. razsaditev: pripraviti drevesa za razsad 2. agr. zemljišče, na katerem rastejo rastline za razsaditev: vzdrževanje razsadov // rastline, namenjene za razsaditev: razsad je postal pregost ♪
- razsajáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) razsaja: ukrotiti razsajače; razsajač in pretepač ♪
- razsajálec -lca [u̯c] m (ȃ) razsajač: razsajalce so komaj ukrotili ♪
- razsájanje -a s (á) glagolnik od razsajati1: vpitja in razsajanja ne more prenašati / dolgotrajno razsajanje viharja / razsajanje bolezni ♪
- razsèg -éga m (ȅ ẹ́) knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov ♪
- razsejánost -i ž (á) lastnost, značilnost razsejanega: razsejanost rastlin / knjiž. razsejanost industrijskih središč ♪
- razsèk -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od razsekati: razsek zaklane živali ♪
- razsekávanje -a s (ȃ) glagolnik od razsekavati: razsekavanje polen / razsekavanje na ražnju pečene živali ♪
- razséljenec -nca m (ẹ́) vsak od razseljenih ljudi: roman opisuje življenje slovenskih razseljencev ♪
- razseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo ♪
- razsèv -éva m (ȅ ẹ́) med. razširitev, razširjenje: preprečevati razsev bacilov ♪
81.423 81.448 81.473 81.498 81.523 81.548 81.573 81.598 81.623 81.648