Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (81.548-81.572)



  1.      razrédčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razredčenega: razredčenost barve, škropiva
  2.      razredčeválec  -lca [lc in c] m () razredčilo: razredčevalec za barve
  3.      razredčeválka  -e [tudi k] ž () strojn., v zvezi zračna razredčevalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; vakuumska črpalka: poveznik zračne razredčevalke
  4.      razredčevánje  -a s () glagolnik od razredčevati: razredčevanje barv; razredčevanje sadnega soka z vodo; zgoščevanje in razredčevanje
  5.      razréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razred: a) učenci izdajajo svoj razredni časopis / razredni učiteljski zbor; razredna skupnost; razredna ura ura za reševanje problemov razredne skupnostišol. razredni izpit izpit iz snovi, predpisane za en razred; razredni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov; razredni učitelj b) razredni boj; razredni cilji, interesi; ekspr. razredni sovražnik; razredna družba; razredna ideologija; razredna pripadnost, zavest; razredna nasprotja razrédno prisl.: razredno opredeljeni cilji; razredno zaveden
  6.      razrednobójen  in razrednobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) knjiž. nanašajoč se na razredni boj: razrednobojni položaj v državi / razrednobojna usmerjenost literature
  7.      razrédnost  -i ž (ẹ̑) soc. lastnost, značilnost razrednega: razrednost družbe
  8.      razreševánje  -a s () glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora
  9.      razrèz  -éza m ( ẹ́) 1. glagolnik od razrezati: razrez zaklane živali 2. zlasti prva leta po 1945 razdelitev določene obveznosti, količine po ustreznem ključu, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati: doseči, narediti pravilen razrez
  10.      razrézek  -zka m (ẹ̑) knjiž. vsak od kosov, delov, nastal pri rezanju: z razrezki srajce je obvezala rane
  11.      razrezoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor razrezuje: razrezovalec je z ostrim nožem razrezoval meso
  12.      razrúšenje  -a s (ū) glagolnik od razrušiti: potres je povzročil razrušenje mesta / razrušenje moralnih vrednot
  13.      razrvánec  -nca m (á) ekspr. razrvan človek: znašel se je med samimi razrvanci
  14.      razrvánost  -i ž (á) nav. ekspr. stanje razrvanega človeka: pesnikov nemir in razrvanost / čustvena, duševna razrvanost; živčna razrvanost / vojna je povzročila razrvanost družine
  15.      razsàd  -áda m ( á) 1. razsaditev: pripraviti drevesa za razsad 2. agr. zemljišče, na katerem rastejo rastline za razsaditev: vzdrževanje razsadov // rastline, namenjene za razsaditev: razsad je postal pregost
  16.      razsajáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) razsaja: ukrotiti razsajače; razsajač in pretepač
  17.      razsajálec  -lca [c] m () razsajač: razsajalce so komaj ukrotili
  18.      razsájanje  -a s (á) glagolnik od razsajati1: vpitja in razsajanja ne more prenašati / dolgotrajno razsajanje viharja / razsajanje bolezni
  19.      razsèg  -éga m ( ẹ́) knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov
  20.      razsejánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razsejanega: razsejanost rastlin / knjiž. razsejanost industrijskih središč
  21.      razsèk  -éka m ( ẹ́) glagolnik od razsekati: razsek zaklane živali
  22.      razsekávanje  -a s () glagolnik od razsekavati: razsekavanje polen / razsekavanje na ražnju pečene živali
  23.      razséljenec  -nca m (ẹ́) vsak od razseljenih ljudi: roman opisuje življenje slovenskih razseljencev
  24.      razseljevánje  -a s () glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo
  25.      razsèv  -éva m ( ẹ́) med. razširitev, razširjenje: preprečevati razsev bacilov

   81.423 81.448 81.473 81.498 81.523 81.548 81.573 81.598 81.623 81.648  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA