Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (8.151-8.175)


  1.      čotáti  -ám in čótati -am nedov. (á ȃ; ọ́ ọ̄) nar. zahodno šepati: zaradi ranjene noge je čotal; nalahno čota ♪
  2.      čovínek  -nka m (ȋ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj ♪
  3.      čovínkati  -am nedov. (ȋ) lov. klicati sove ali šoje s čovinkom ♪
  4.      čŕčkati  -am nedov. (ȓ) nar. vzhodno čečkati: otrok črčka po platnicah / kar naprej nekaj črčka v zvezek ♪
  5.      črédica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok ♪
  6.      čredílen  -lna -o prid. (ȋ) agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
  7.      čredínka  -e ž (ȋ) agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih ♪
  8.      čredínski  -a -o (ȋ) pridevnik od čredinka: čredinski pašniki ♪
  9.      čredínstvo  -a s (ȋ) agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
  10.      čréditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti čréditi se 1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo 2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili ♪
  11.      črédnica  -e ž (ẹ̑) star. črednikova žena ♪
  12.      črédnik  -a m (ẹ̑) raba peša pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo ♪
  13.      črépati  -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil ♪
  14.      črepíca  -e ž (í) redko gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec ♪
  15.      črepínja  -e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče // mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize 2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji ◊ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve ♪
  16.      črepínjak  -a m (ȋ) bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi; graden ♪
  17.      črepínjski  -a -o prid. (ȋ) zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem ♪
  18.      črêslati  -am tudi čréslati -am nedov. (ē ȇ; ẹ̄ ẹ̑) gozd. lupiti lubje za čreslo: čreslati smreko ♪
  19.      čresleníca  tudi čreslénica -e ž (í; ẹ̑) usnj. raztopina čreslovine z dodatki, ki se uporablja za strojenje: namakati kože v čreslenici ♪
  20.      čreslovína  -e ž (í) organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje: pridobivati čreslovino ♪
  21.      čretína  tudi črétina -e ž (í; ẹ̄) nar. štajersko čret, čreta: s preslico in kalužnicami porasla čretina ♪
  22.      črévnica  -e ž (ẹ̑) anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja: črevnica in sednica ♪
  23.      črévničen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od črevnica: črevnična mišica ♪
  24.      čŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: poslušal je, ne da bi kaj črhnil; niti besedice ni črhnil / ne upa se niti črhniti ∙ ekspr. ni črhnil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja // povedati, omeniti: glej, da ne boš kje kaj črhnil; živi duši ni črhnil o svoji nameri ♪
  25.      črí  medm. (ȋ) posnema glas murna, črička, liščka: čri čri čri, prepevajo murni / čričri ♪

   8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA