Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (81.498-81.522)
- razpostáva -e ž (ȃ) razpostavitev: razpostava predmetov po sobi / razpostava vojaških čet ♪
- razpostávljenost -i ž (ȃ) stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru ♪
- razpóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele ♪
- razpótje -a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se pot razcepi v več poti: priti do razpotja; obstati, ustaviti se na razpotju; pren. biti, stati na razpotju življenja ♪
- razpoznáva -e ž (ȃ) glagolnik od razpoznati ali razpoznavati: razpoznava znakov / zgodnja razpoznava rakavih obolenj ♪
- razpoznávanje -a s (ȃ) glagolnik od razpoznavati: razpoznavanje barv, znakov; razpoznavanje po glasu; sposobnost razpoznavanja; znak za razpoznavanje / razpoznavanje bolezni / razpoznavanje dobrega od zlega / razpoznavanje ponesrečencev ◊ elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo ♪
- razpoznáven -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi ♪
- razpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava ♪
- razpráva -e ž (ȃ) 1. izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari: začela se je razprava; udeležiti se razprave; publ. poseči v razpravo; sodelovati v razpravi; dolga, temeljita razprava; ideološka, politična razprava; razprava o gledališkem programu; izhodišče za razpravo 2. sestavek, ki strokovno obravnava in rešuje kako (še ne rešeno) vprašanje: napisati, objaviti, prebrati razpravo; predmet, vsebina razprave; članki, knjige in razprave / knjižna, tipkopisna razprava / znanstvena razprava 3. jur. upravni ali sodni postopek, pri katerem se razčiščujejo zadeve v navzočnosti strank: razprava bo ob devetih; odložiti, prekiniti razpravo; priti na razpravo; zapisnik o razpravi / sodna, zapuščinska razprava ♪
- razpráven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpravo: razpravna tehnika / razpravni zapisnik / določiti razpravni dan / razpravna dvorana ♪
- razpráven 2 -vna -o prid. (á) nanašajoč se na razpravljanje: razpravni jezik na kongresu je bila tudi ruščina ♪
- razprávljanje -a s (á) glagolnik od razpravljati1: začeti razpravljanje; sodelovati v razpravljanju; načrtno, prijateljsko, znanstveno razpravljanje; razpravljanje o umetnosti ∙ ekspr. vsako razpravljanje o tem je odveč o tem ni vredno razpravljati; to je že odločeno ♪
- razpravljávec -vca m (ȃ) kdor razpravlja: razpravljavci so temo pogovora razširili; izjave razpravljavcev ♪
- razprédanje -a s (ẹ̄) glagolnik od razpredati: razpredanje žičnih ovir / razpredanje trgovske mreže po državi / potrpežljivo je poslušala njegovo dolgovezno razpredanje ♪
- razpredélba -e ž (ẹ̑) knjiž. razporeditev, razvrstitev: razpredelba sob in hodnikov / časovna razpredelba dogodkov ♪
- razpredélek -lka m (ẹ̑) navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: vpisati kaj v napačen razpredelek // stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: kulturni, športni razpredelek ♪
- razprédenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razpredenega: razpredenost žičnih ovir / ekspr. razpredenost trgovske mreže po državi ♪
- razpredmétenje -a s (ẹ̑) glagolnik od razpredmetiti: razpredmetenje stvarnosti ♪
- razpréma -e ž (ẹ̑) glagolnik od razpremiti: razprema stare ladje / dati ladjo v razpremo ♪
- razprézanje -a s (ẹ̄) glagolnik od razprezati: razprezanje vrvi, žic / motilo jo je njegovo razprezanje pred drugimi ♪
- razprodája -e ž (ȃ) glagolnik od razprodati ali razprodajati: razprodaja blaga / posezonska razprodaja / kupiti plašč na razprodaji ♪
- razprodánost -i ž (á) dejstvo, da je kaj razprodano: razprodanost knjige ♪
- razprostrán -a -o prid. (ā á) zastar. prostran: razprostran gozd; pred njimi je bila razprostrana vas ♪
- razprostránjen -a -o prid. (ā) 1. ki je, se nahaja na razmeroma veliki površini: razprostranjeno mesto / kmetijsko posestvo je razprostranjeno po vsej dolini 2. knjiž. razširjen: po vseh celinah razprostranjena živalska vrsta / to mnenje je precej razprostranjeno ♪
- razprostránjenost -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost razprostranjenega: razprostranjenost obdelovalnih površin / razprostranjenost po površini 2. knjiž. razširjenost: razprostranjenost posameznih živalskih vrst / razprostranjenost idej, misli ♪
81.373 81.398 81.423 81.448 81.473 81.498 81.523 81.548 81.573 81.598