Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (81.448-81.472)


  1.      razpenjálo  -a s (á) agr. priprava za razpenjanje in obešanje zaklanih živali: razpenjala in obešala ♪
  2.      razpénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razpenjati: razpenjanje ribiških mrež / razpenjanje peruti ♪
  3.      razpéten  in razpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) vet., v zvezi razpetna stoja stoja pri živalih z navzven obrnjenimi petami ♪
  4.      razpétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razpeti: razpetje dežnika / držati roke v razpetju ♪
  5.      razpétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje razpetega: razpetost jadra / knjiž. pesnikova razpetost med resničnostjo in sanjami ♪
  6.      razplájanje  -a s (á) knjiž. razmnoževanje: preprečiti razplajanje kake živali ♪
  7.      razplastênost  in razplástenost -i ž (é; ȃ) knjiž. razslojenost: družbena razplastenost prebivalstva ♪
  8.      razplèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razplesti: razplet las / koreninski razplet / čakati na razplet dogodkov; predvideti razplet bolezni 2. lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje: zaplet in razplet ♪
  9.      razplétanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razpletati: razpletanje las / razpletanje in zapletanje dramatičnih situacij / razpletanje dogodkov ♪
  10.      razpletênost  -i ž (é) značilnost razpletenega: razpletenost las / razpletenost korenin ♪
  11.      razplòd  -óda m (ȍ ọ́) knjiž. razmnoževanje: preprečiti prehiter razplod kake živali; sposobnost za razplod ♪
  12.      razplódba  -e ž (ọ̑) zastar. razmnoževanje: skrbeti za razplodbo ♪
  13.      razplóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razplod: razplodni čas / razplodni organi spolni organi ♪
  14.      razplojeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
  15.      razplojevánje  -a s (ȃ) knjiž. razmnoževanje: razplojevanje zajcev / načini razplojevanja ♪
  16.      razpóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna ♪
  17.      razpóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od razpočiti se: razpočenje balonov, mehurčkov ♪
  18.      razpòk  -óka m (ȍ ọ́) glagolnik od razpočiti se: razpok balona, mehurja / razpok granate eksplozija ♪
  19.      razpóka  -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
  20.      razpókanost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razpokanega: razpokanost lesa, skale ♪
  21.      razpókel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) knjiž. razpokan: razpokla koža; razpokle pečine ♪
  22.      rázpol  tudi razpòl -ôla [tudi ou̯] m (á ó; ȍ ó) zastar. vrsta, skupina: rastline je razdelil v dva razpola / besedni razpoli ♪
  23.      razpolága  -e ž (ȃ) 1. v prislovni rabi, v zvezi na razpolago izraža možnost uporabe ali izkoriščanja česa: dati, imeti kaj na razpolago / malo časa je na razpolago / kot vljudnostna fraza: na razpolago sem vam; vse ti je na razpolago ∙ to blago je pri nas še na razpolago ga še imamo, prodajamo 2. redko razpolaganje: razpolaga s premoženjem ♪
  24.      razpolagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor s čim razpolaga: pravice razpolagalcev ♪
  25.      razpolagálen  -lna -o prid. (ȃ) jur., navadno v zvezi razpolagalna pravica pravno priznana pravica do razpolaganja s stvarjo ♪

   81.323 81.348 81.373 81.398 81.423 81.448 81.473 81.498 81.523 81.548  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA