Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (81.423-81.447)
- razoránost -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost razoranega: razoranost gorskih vrhov / razoranost obraza ♪
- razorožênec -nca m (é) knjiž. razorožen človek: streti odpor razorožencev ♪
- razorožênost -i ž (é) lastnost, stanje razoroženega: razoroženost ujetnikov ♪
- razoroževánje -a s (ȃ) glagolnik od razoroževati: razoroževanje ujetnikov ♪
- razosébljanje -a s (ẹ́) glagolnik od razosebljati: razosebljanje človeka / kulturno razosebljanje ♪
- razosébljenje -a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela ♪
- razosébljenost -i ž (ẹ̑) značilnost razosebljenega človeka: razosebljenost junakov drame ♪
- rázoven -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno ♪
- rázovka -e ž (á) šport. element orodne, parterne telovadbe, pri katerem je telo v vodoravnem položaju: narediti razovko / razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo ♪
- razpàd -áda m (ȁ á) glagolnik od razpasti: razpad zidovja / razpad trupla / razpad beljakovin / preprečiti razpad države, vojske ♦ fiz. radioaktivni razpad atomskega jedra pojav, pri katerem odda atomsko jedro enega ali dva delca ♪
- razpádanje -a s (ā) glagolnik od razpadati: razpadanje kamenja, skal / razpadanje lesa, listja; razpadanje trupel / razpadanje organskih snovi / razpadanje rimskega cesarstva ♪
- razpádek -dka m (ȃ) kar nastane pri razpadu: razpadek bolnega tkiva ♪
- razpáden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na razpad: razpadni procesi ♦ fiz. razpadni čas ♪
- razpádlost -i ž (á) lastnost, značilnost razpadlega: razpadlost snovi ♪
- razpáljenost -i ž (á) star. razvnetost, razgretost: njen obraz je žarel od čustvene razpaljenosti ♪
- razparáč -a m (á) ekspr. divja, krvoločna žival: tiger razparač ♪
- razpášen -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
- razpášnež -a m (ȃ) star. razuzdanec, razvratnež: bil je pijanec in razpašnež ♪
- razpášnost -i ž (ā) star. razuzdanost, razvratnost: jezila jo je njegova razpašnost / živeti v razpašnosti ♪
- razpečávanje -a s (ȃ) glagolnik od razpečavati: razpečavanje mamil / razpečavanje knjig ♪
- razpečeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor razpečuje: razpečevalci mamil / knjiž. ta knjigarnar je vnet razpečevalec slovenskega tiska v Ameriki razširjevalec ♪
- razpečeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpečevanje: razpečevalna sredstva / razpečevalna mreža ♪
- razpeljánček -čka m (á) ptič, goden za letanje: mladi razpeljančki so skušali vzleteti // ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: fant je neizkušen razpeljanček ♪
- razpeljáva -e ž (ȃ) glagolnik od razpeljati: razpeljava žice ♪
- razpêlo in razpélo -a s (é; ẹ́) knjiž. križ s podobo Kristusa: v kotu je viselo razpelo; leseno razpelo ♪
81.298 81.323 81.348 81.373 81.398 81.423 81.448 81.473 81.498 81.523