Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (81.398-81.422)


  1.      raznosméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki poteka v različnih smereh: raznosmerni nasipi; raznosmerne črte / raznosmerne težnje ♪
  2.      raznospôlen  -lna -o prid. (ȏ) knjiž. ki je različnega spola: skupina raznospolnih vrstnikov ♪
  3.      ráznost  -i ž (ā) knjiž. različnost: raznost značajev ♪
  4.      raznostrán  in raznostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. različen, raznovrsten: raznostrani razlogi za kako dejanje ♪
  5.      raznotér  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: v sobi je raznotero pohištvo / raznotere dejavnosti / raznotere misli različne ♪
  6.      raznotérost  -i ž (ẹ̑) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoterost pojavov / vsebinska raznoterost filmov različnost ♪
  7.      raznovŕsten  -tna -o prid., raznovŕstnejši (ȓ) ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela // ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov raznovŕstno prisl.: raznovrstno oblikovani predmeti ♪
  8.      raznovŕstnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost raznovrstnega: raznovrstnost predmetov; raznovrstnost pesniških oblik / raznovrstnost zahtev / raznovrstnost hrane ♪
  9.      raznozlóžen  -žna -o prid. (ọ̄) lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu: raznozložni glas 2. ki nima enakega števila zlogov: raznozložne besede ♪
  10.      raznóžen  -žna -o prid. (ọ̄) šport. pri katerem so noge raznožene: raznožna stoja / raznožni korak hoja s smučmi navkreber, pri kateri sta sprednja konca smuči narazen, zadnja pa skupaj ♦ vet. raznožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj razmaknjenimi nogami ♪
  11.      raznožênje  -a s (é) glagolnik od raznožiti: odnoženje, prinoženje in raznoženje ♪
  12.      raznóžka  -e ž (ọ̑) šport. seskok s telovadnega orodja ali preskok tega orodja z raznoženimi nogami: narediti raznožko ♪
  13.      razobéšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razobešati: razobešanje zastave ♪
  14.      razobéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razobesiti: razobešenje zastav ♪
  15.      razočáranec  -nca m (ȃ) ekspr. razočaran človek: življenje razočaranca; zagrenjenci in razočaranci ♪
  16.      razočáranje  -a s (ȃ) neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj: prevzelo ga je razočaranje; ekspr. ljudi se je polastilo razočaranje; ni skrival svojega razočaranja; doživeti hudo, veliko, ekspr. grenko razočaranje; ljubezensko razočaranje / ekspr. kljub vsem razočaranjem je ostal idealist / to je storil iz razočaranja ♪
  17.      razočáranost  -i ž (ȃ) stanje razočaranega človeka: pesnikova razočaranost nad svetom / prevzela ga je razočaranost razočaranje ♪
  18.      razodênje  -a s (é) zastar. razodetje: razodenje skrivnosti ♪
  19.      razodéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razodetje: razodetna vsebina ♦ jur. razodetna prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju ♪
  20.      razodétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razodeti: preprečiti komu razodetje resnice, skrivnosti // kar se razodene, pove: to razodetje je vse zelo presenetilo; nenavadno razodetje ∙ ekspr. to je bilo zanj pravo razodetje nekaj popolnoma novega; ekspr. ta igralec je bil resnično razodetje proti pričakovanju zelo dober, uspešen ♦ rel. Razodetje zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; (božje) razodetje kar je znano o Bogu, izvoru in zadnjih ciljih življenja in sveta, zlasti iz svetega pisma ♪
  21.      razodévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razodevati: razodevanje otrok / razodevanje misli, načrtov / razodevanje humanističnih idej v umetniškem delu ♪
  22.      razodtujevánje  -a s (ȃ) knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka ♪
  23.      razoglàv  tudi razogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je brez pokrivala: razoglav fant; hodila je bosa in razoglava ♪
  24.      razoglávost  -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov ♪
  25.      rázor  -óra m (á ọ́) pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru ∙ knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž., redko drobni razori na obrazu gube ♪

   81.273 81.298 81.323 81.348 81.373 81.398 81.423 81.448 81.473 81.498  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA