Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (8.126-8.150)
- čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr. 1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak 2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ponavlja, lani je čofnil 3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu ♪
- čofodráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. čofotati: gosi čofodrajo po vodi / po cele dneve so otroci čofodrali po ribniku ♪
- čofotáti -ám nedov. (á ȃ) 1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi // ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti 2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe // dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo čofotáje: čofotaje bresti vodo čofotajóč -a -e: čofotajoč dež ♪
- čofôtniti -em dov. (ó ȏ) 1. slišno, plosko udariti po vodi: riba je čofotnila z repom 2. pog., ekspr. pasti: zakrilil je z rokami in čofotnil v reko 3. brezoseb. dati tleskajoč, zamolkel glas: ob vsakem zamahu z veslom je čofotnilo ♪
- čohálnik -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) 1. redko čohalo: očistiti čohalnik 2. agr., lov. drevo, kol, ob katerega se čoha živina ali divjad ♪
- čoháti -ám in čóhati -am nedov. (á ȃ; ọ̑) 1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohati kravo, psa za ušesi; svinja se čoha ob pregrado / nizko: ne čohaj se kar naprej! čohati se pod pazduho ∙ nizko ne čohaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo 2. s čohalom čistiti: neprestano krtači in čoha svoje konje ♪
- čohljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohljati psa po glavi; čohlja si brado ♪
- čohnéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. trohneti, razpadati: truplo čohni ♪
- čóhniti -em in čôhniti -em dov. (ọ́ ọ̑; ó ȏ) nar., ekspr. močno udariti: čohniti z grabljiščem ♪
- čokáti -ám nedov. (á ȃ) nar. skakljati in hkrati kljuvati: pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gori in doli (I. Tavčar) ♪
- čokoládica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od čokolada ♪
- čolnáriti -im [u̯n] nedov. (á ȃ) voziti se s čolnom: v počitnicah so čolnarili po reki; hodil je čolnarit in ribarit // prevažati s čolnom: po Savi so čolnarili in brodarili ♪
- čolnárski -a -o [u̯n] prid. (á) nanašajoč se na čolnarje ali čolnarjenje: čolnarski šport, turnir; čolnarska služba, svetilka ♪
- čolnìč -íča in čólnič -a [u̯n] m (ȉ í; ọ̑) raba peša manjšalnica od čoln; čolniček: odpeti čolnič; pesn. čolnič življenja ♪
- čolníčast -a -o [u̯n] prid. (í) podoben čolničku: čolničasti čevlji; čolničasti cvetni listi ♦ arheol. čolničasta fibula ♪
- čolníček -čka [u̯n] m (ȋ) 1. manjšalnica od čoln(ič): privezati čolniček; lahek čolniček 2. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti: stroj z okroglim čolničkom ♦ tekst. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti 3. čolničasta skodelica za omako: čolniček dišeče omake ♪
- čolníčkast -a -o [u̯n] prid. (ȋ) podoben čolničku: čolničkasta solnica ♪
- čolnína -e [u̯n] ž (ȋ) plačilo za prevoz s čolnom: plačati čolnino // izposojevalnina za čoln ♪
- čolníšče -a [u̯n] s (í) prostor za shranjevanje čolnov: čoln se je vrnil v čolnišče ♪
- čópič in čôpič -a m (ọ̑; ȏ) orodje za barvanje ali mazanje, navadno iz daljših dlak: nanašati lak s čopičem; pisati s čopičem po zidu; okrogel, ploščat čopič; pleskarski, slikarski čopič; čopič iz mehke dlake / ekspr. mojster čopiča ∙ ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik ♪
- čópičast in čôpičast -a -o prid. (ọ̑; ȏ) podoben čopiču: čopičasta oblika ♦ bot. čopičasta brazda; čopičasta plesen plesen, ki ima trosonosce razrasle v obliki čopiča, Penicillium ♪
- čópiček in čôpiček -čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od čopič ♪
- čopljáti -ám nedov. (á ȃ) nalahno čofotati: v jezeru čoplja raca z račicami / čopljati po luži / voda čoplja s strehe ♪
- čopníca -e ž (í) arhit. streha s čopom ♪
- čopotáti -ám nedov. (á ȃ) čofotati: otrok zadovoljno čopota v vodi / fantje čopotajo po ribniku / dež čopota s strehe; voda brizgajoč čopota; brezoseb. v čevljih mi čopota ♪
8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226