Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (81.198-81.222)



  1.      razdrážba  -e ž () zastar. 1. razdraženje: preprečiti razdražbo kože 2. razdraženost: čustvena razdražba
  2.      razdráženje  -a s (ā) glagolnik od razdražiti: razdraženje živcev
  3.      razdráženost  -i ž (ā) stanje razdraženega človeka: pomiriti materino razdraženost; spraviti koga v razdraženost / v razdraženosti mu je ostro odgovoril / živčna razdraženost; razdraženost kože / spolna razdraženost
  4.      razdrobljênost  -i ž (é) značilnost razdrobljenega: ozemeljska razdrobljenost; razdrobljenost gospodarstva; razdrobljenost kmečke posesti / jezikovna, politična razdrobljenost
  5.      razdŕtje  -a s () glagolnik od razdreti: razdrtje jeza / razdrtje pogodbe ● zastar. hiša je pravo razdrtje podrtija
  6.      razdŕtost  -i ž () knjiž., redko razdvojenost, razklanost: razdrtost sodobnega človeka
  7.      razdruževálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razdruževanje: razdruževalni procesi / boriti se proti razdruževalnim prizadevanjem
  8.      razdruževánje  -a s () glagolnik od razdruževati: razdruževanje pred leti združenih organizacij; proces razdruževanja / združevanje in razdruževanje ljudi; težnje po razdruževanju
  9.      razduhóvljenje  -a s (ọ̑) knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka
  10.      razdvájanje  -a s (ā) glagolnik od razdvajati: razdvajanje prijateljev / razdvajanje narodov
  11.      razdvòj  -ôja m ( ó) knjiž. razdvojenost: v razdvoju ni vedela, kaj naj stori / razdvoj med ljubeznijo in sovraštvom / duševni, notranji razdvoj
  12.      razdvojênec  -nca m (é) knjiž. razdvojen človek: bil je tipičen razdvojenec, vedno razpet med dvema skrajnostma
  13.      razdvojênost  -i ž (é) stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost ● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost
  14.      razeléktrenje  in razelektrênje -a s (ẹ̑; é) glagolnik od razelektriti: razelektrenje pogosto spremljajo svetlobni pojavi; razelektrenje delcev / prebojno razelektrenje razelektrenje skozi izolator
  15.      rázen  -zna -o prid. (ā) 1. mn. ki izraža večje število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: prišli so ljudje iz raznih krajev domovine; glasba raznih narodov; sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav; to je značilno za razna zgodovinska obdobja b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: to so mi povedali razni ljudje; o njem govorijo razne stvari // ki izraža večje število oseb ali stvari a) ki niso iste vrste: prodaja razne predmete; opravlja razna dela / razne vrste sadja b) ki niso enake: trakovi raznih barv; pecivo raznih oblik 2. star. različen: besedi imata razen pomen / vračala sta se po raznih poteh rázno prisl., star. različno: razno oblikovani predmeti; sam.: preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja
  16.      rázen  [zǝn] prisl. () 1. izraža izvzemanje: prišel je vsak dan razen včeraj / piše se tudi z vejico: lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo; te mravlje so podobne našim, razen glede velikosti // z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno: ni ga mogoče slišati razen ponoči / piše se tudi z vejico z nikomer nisem govoril, razen z bratom 2. v vezniški rabi, navadno z nikalnico v pomenih kakor pod 1: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli / v kino ne boš šla, razen če greš s prijateljico; drugega mu ne kaže, razen da molči
  17.      rázen  in razen [zǝn] predl. () z rodilnikom 1. za izražanje izvzemanja: prišli so vsi razen enega; ves les razen vej so porabili // z nikalnico za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: nima sorodnikov razen brata; ne uživa ničesar razen čaja 2. publ. za izražanje dodajanja; poleg: odbor šteje razen predsednika še pet članov / v vezniški rabi v tovarni dela, razen tega pa študira pravo
  18.      rázenje  -a s (á) glagolnik od raziti: z razenjem ugotavljati trdoto diamanta; razenje stekla; razenje z nohti
  19.      razgáljanje  -a s (á) glagolnik od razgaljati: razgaljanje in razkazovanje telesa; bolezensko nagnjenje do razgaljanja spolovil / razgaljanje očetovega življenja mu je bilo neprijetno
  20.      razgáljenec  -nca m (ā) knjiž. gol ali pomanjkljivo oblečen človek: razgaljenec se je umaknil od okna
  21.      razgáljenje  -a s (ā) glagolnik od razgaljati: razgaljenje telesa / razgaljenje spletk
  22.      razgáljenost  -i ž (ā) lastnost, značilnost razgaljenega: razgaljenost prsi na sliki / otrok uživa v razgaljenosti
  23.      razgaljevánje  -a s () glagolnik od razgaljevati: razgaljevanje prsi / drzno razgaljevanje družbe
  24.      razglabljáč  -a m (á) knjiž. kdor (rad) razglablja: ta človek je razglabljač
  25.      razglábljanje  -a s (á) glagolnik od razglabljati: zmotil jo je v razglabljanju; globoko, teoretično razglabljanje o življenju / na koncu razglabljanja je navedel nekatera nova spoznanja

   81.073 81.098 81.123 81.148 81.173 81.198 81.223 81.248 81.273 81.298  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA