Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (81.198-81.222)
- razdrážba -e ž (ȃ) zastar. 1. razdraženje: preprečiti razdražbo kože 2. razdraženost: čustvena razdražba ♪
- razdráženje -a s (ā) glagolnik od razdražiti: razdraženje živcev ♪
- razdráženost -i ž (ā) stanje razdraženega človeka: pomiriti materino razdraženost; spraviti koga v razdraženost / v razdraženosti mu je ostro odgovoril / živčna razdraženost; razdraženost kože / spolna razdraženost ♪
- razdrobljênost -i ž (é) značilnost razdrobljenega: ozemeljska razdrobljenost; razdrobljenost gospodarstva; razdrobljenost kmečke posesti / jezikovna, politična razdrobljenost ♪
- razdŕtje -a s (ȓ) glagolnik od razdreti: razdrtje jeza / razdrtje pogodbe ● zastar. hiša je pravo razdrtje podrtija ♪
- razdŕtost -i ž (ȓ) knjiž., redko razdvojenost, razklanost: razdrtost sodobnega človeka ♪
- razdruževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdruževanje: razdruževalni procesi / boriti se proti razdruževalnim prizadevanjem ♪
- razdruževánje -a s (ȃ) glagolnik od razdruževati: razdruževanje pred leti združenih organizacij; proces razdruževanja / združevanje in razdruževanje ljudi; težnje po razdruževanju ♪
- razduhóvljenje -a s (ọ̑) knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka ♪
- razdvájanje -a s (ā) glagolnik od razdvajati: razdvajanje prijateljev / razdvajanje narodov ♪
- razdvòj -ôja m (ȍ ó) knjiž. razdvojenost: v razdvoju ni vedela, kaj naj stori / razdvoj med ljubeznijo in sovraštvom / duševni, notranji razdvoj ♪
- razdvojênec -nca m (é) knjiž. razdvojen človek: bil je tipičen razdvojenec, vedno razpet med dvema skrajnostma ♪
- razdvojênost -i ž (é) stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost ● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost ♪
- razeléktrenje in razelektrênje -a s (ẹ̑; é) glagolnik od razelektriti: razelektrenje pogosto spremljajo svetlobni pojavi; razelektrenje delcev / prebojno razelektrenje razelektrenje skozi izolator ♪
- rázen -zna -o prid. (ā) 1. mn. ki izraža večje število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: prišli so ljudje iz raznih krajev domovine; glasba raznih narodov; sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav; to je značilno za razna zgodovinska obdobja b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: to so mi povedali razni ljudje; o njem govorijo razne stvari // ki izraža večje število oseb ali stvari a) ki niso iste vrste: prodaja razne predmete; opravlja razna dela / razne vrste sadja b) ki niso enake: trakovi raznih barv; pecivo raznih oblik 2. star. različen: besedi imata razen pomen / vračala sta se po raznih poteh rázno prisl., star. različno: razno oblikovani predmeti; sam.: preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja ♪
- rázen [zǝn] prisl. (ȃ) 1. izraža izvzemanje: prišel je vsak dan razen včeraj / piše se tudi z vejico: lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo; te mravlje so podobne našim, razen glede velikosti // z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno: ni ga mogoče slišati razen ponoči / piše se tudi z vejico z nikomer nisem govoril, razen z bratom 2. v vezniški rabi, navadno z nikalnico v pomenih kakor pod 1: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli / v kino ne boš šla, razen če greš s prijateljico; drugega mu ne kaže, razen da molči ♪
- rázen in razen [zǝn] predl. (ȃ) z rodilnikom 1. za izražanje izvzemanja: prišli so vsi razen enega; ves les razen vej so porabili // z nikalnico za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: nima sorodnikov razen brata; ne uživa ničesar razen čaja 2. publ. za izražanje dodajanja; poleg: odbor šteje razen predsednika še pet članov / v vezniški rabi v tovarni dela, razen tega pa študira pravo ♪
- rázenje -a s (á) glagolnik od raziti: z razenjem ugotavljati trdoto diamanta; razenje stekla; razenje z nohti ♪
- razgáljanje -a s (á) glagolnik od razgaljati: razgaljanje in razkazovanje telesa; bolezensko nagnjenje do razgaljanja spolovil / razgaljanje očetovega življenja mu je bilo neprijetno ♪
- razgáljenec -nca m (ā) knjiž. gol ali pomanjkljivo oblečen človek: razgaljenec se je umaknil od okna ♪
- razgáljenje -a s (ā) glagolnik od razgaljati: razgaljenje telesa / razgaljenje spletk ♪
- razgáljenost -i ž (ā) lastnost, značilnost razgaljenega: razgaljenost prsi na sliki / otrok uživa v razgaljenosti ♪
- razgaljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razgaljevati: razgaljevanje prsi / drzno razgaljevanje družbe ♪
- razglabljáč -a m (á) knjiž. kdor (rad) razglablja: ta človek je razglabljač ♪
- razglábljanje -a s (á) glagolnik od razglabljati: zmotil jo je v razglabljanju; globoko, teoretično razglabljanje o življenju / na koncu razglabljanja je navedel nekatera nova spoznanja ♪
81.073 81.098 81.123 81.148 81.173 81.198 81.223 81.248 81.273 81.298