Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (80.873-80.897) 
- rabárbara -e ž (á) vrtna rastlina z velikimi listi in užitnimi mesnatimi listnimi peclji: gojiti, saditi rabarbaro / kompot iz rabarbare ♪
- rabárbarov -a -o prid. (á) rabarbarin: rabarbarov kompot ♪
- rabát -a m (ȃ) trg. popust pri ceni blaga, ki ga da proizvajalec navadno trgovskemu podjetju: dati, odobriti rabat; 20-odstotni rabat / trgovinski rabat ♦ ekon. količinski rabat glede na veliko količino blaga ♪
- rabáta -e ž (ȃ) vrtn. obrobna gredica, navadno za rože: na rabatah so gojili vrtnice ♪
- rabáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rabat: rabatni sistem / rabatne cene; rabatno blago ♪
- rábelj -blja m (á) kdor (poklicno) izvršuje smrtno kazen: rabelj mu je odsekal glavo / izročiti koga rablju // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: rablji so morili po deželi; rablji in žrtve ♪
- rábeljstvo -a [bǝl] s (á) dejavnost rabljev: opravljati rabeljstvo / ekspr. rabeljstvo okupatorjev ♪
- ráben -bna -o prid. (á ā) knjiž. uporaben, primeren: pozimi je ta pot rabna le s sankami / taki ljudje niso rabni za težko delo // uporabljiv, poraben: to orodje ni več rabno ♪
- rábljev -a -o (á) pridevnik od rabelj: rabljev pomočnik ♪
- rábnost -i ž (á) knjiž. uporabnost, primernost: preizkusiti rabnost novih strojev; stvari cenimo po njihovi rabnosti / človekova rabnost za delo ♪
- rabokúp -a m (ȗ) jur. najem ali zakup: pogajati se o rabokupu / dati v rabokup ♪
- rabokúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na rabokup: rabokupen predmet / rabokupna pogodba ♪
- rabóta tudi rábota -e ž (ọ̑; á) star. 1. tlaka: graščaki so tlačanom povečevali raboto; iti na raboto, v raboto ∙ občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je izčrpala; vsakodnevna rabota prevajalca ♪
- rabúka -e ž (ȗ) pog. glasen, bučen prepir, pretep: nenadoma je na cesti nastala rabuka; izzvati rabuko; dijaška, fantovska rabuka / nemiri in rabuke po deželi spopadi, spori ♪
- rabútanje -a s (ȗ) glagolnik od rabutati: rabutanje v sosedovem sadovnjaku ♪
- ráca -e ž (á) 1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca // račja samica: race in racman 2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca ● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje ◊ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca ♪
- racák -a m (á) račji samec: po jezeru je plaval racak; raca in racak; hodi kakor racak ♪
- rácast -a -o prid. (á) ekspr. po hoji podoben raci: racasti koraki / ima velika, racasta stopala rácasto prisl.: racasto hoditi ♪
- racàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki raca: racav človek; racava kuharica je stregla pri kosilu / racav korak ◊ med. racava hoja hoja pri izpahu kolka racávo prisl.: racavo hoditi ♪
- rácka -e ž (á) redko račka: racke plavajo po vodi / raca z rackami ♪
- rácman -a m (ȃ) račji samec: racman in race ♪
- ráček 1 -čka m (ȃ) ekspr. račji mladič: gaganje račka ♪
- ráček 2 -čka m (ȃ) rakec: klešče mladega račka / morski rački ♪
- račják -a m (á) zaprt prostor za race: postaviti račjak; kokošnjak in račjak ♪
- ráčka -e ž (á) 1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački 2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko; najraje se igra z račko // plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko ♪
80.748 80.773 80.798 80.823 80.848 80.873 80.898 80.923 80.948 80.973 
