Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (80.823-80.847)



  1.      pústež  -a m () ekspr. pust človek: vsi so se izogibali tega pusteža; dolgočasen pustež
  2.      pustolóvec  -vca m (ọ̑) kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec // slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci
  3.      pustolóven  -vna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko pustolovski: pustolovna usoda / pustolovno potovanje
  4.      pustolóvka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pustolovec: bila je nemirna pustolovka
  5.      pustolóvstvo  -a s (ọ̑) nagnjenje k pustolovščinam: pustolovstvo jima je bilo v krvi; na pot se je odpravil zaradi pustolovstva
  6.      pústost  -i ž (ú) lastnost, značilnost pustega: pustost pokrajine / pustost vremena / s svojo pustostjo je pokvaril razpoloženje družbe
  7.      pustóšenje  -a s (ọ̄) glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele
  8.      pustôta  -e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota pokrajine
  9.      pustovánje  -a s () glagolnik od pustovati1: organizirati pustovanje / izlet je bil združen z veselim pustovanjem
  10.      pustúh  -a m (ū) slabš., redko pust, nedružaben človek: nihče ni maral tega pustuha
  11.      púša 1 -e ž (ū) teh. kratki cevi podoben kovinski vložek, ki se namesti v izvrtino zaradi zmanjšanja njenega premera: natakniti, zamenjati pušo; jeklena puša; puša pri kolesu; puša in os / ležajna, vrtalna puša ● star. vtikalna puša vtičnica
  12.      púša 2 -e ž () star. puška: streljati s pušo
  13.      púšča  -e ž (ú) 1. pust, neobdelan svet: vse pušče hoče obdelati; njive, travniki in pušče / star.: puščati njive v puščo, v pušči neobdelane; dosti kmetij je v pušči neobdelanih, opuščenih 2. redko puščoba: pušča in dolgčas ● ekspr. nočem več živeti v tej pušči pustem, odmaknjenem kraju; knjiž., redko vihar v pušči v puščavi
  14.      puščálec  -lca [c in lc] m () nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri
  15.      puščálen  -lna -o prid. () nekdaj namenjen za puščanje krvi: puščalni nožič
  16.      puščálo  -a s (á) nekdaj priprava za puščanje krvi: s puščalom odpreti bolniku žilo
  17.      púščanje  -a s (ú) glagolnik od puščati: puščanje obvestil pri vratarju / puščanje posode / puščanje krvi
  18.      puščáva  -e ž () 1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini // ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi 2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave 3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja ● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
  19.      puščávec  -vca m () knjiž. 1. puščavnik: življenje puščavca / ne bodi tak puščavec samotar 2. redko prebivalec puščave: nomadski puščavci
  20.      puščáven  -vna -o prid. () redko puščavski: puščavni pesek
  21.      puščôba  -e ž (ó) ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščoba pokrajine / v tej puščobi nočem več živeti / njegova puščoba se je prijela tudi drugih / pooseb. ne bodi taka puščoba
  22.      puščôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. ki zaradi pustosti povzroča naveličanost, duševno neugodje: puščoben prostor; puščobna pokrajina; vse je bilo prazno in puščobno / puščoben zimski dan; puščobno vreme / puščoben pogovor / puščoben človek
  23.      puščôbnost  -i ž (ó) ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščobnost pokrajine / naveličal se je puščobnosti na podeželju / občutek puščobnosti
  24.      púšelj  -šlja m (ú) nar. šop: pušelj sena / pušelj ključev / svatje s pušlji na suknjičih šopki
  25.      púšeljc  -a [šǝl] m () pog. šopek: narediti pušeljc; pušeljc rdečih nageljnov; dekle je lepo kot pušeljc ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek

   80.698 80.723 80.748 80.773 80.798 80.823 80.848 80.873 80.898 80.923  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA