Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (80.573-80.597)



  1.      protokoláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na protokol: protokolarna izjava / protokolarne formalnosti; spoštovati protokolarna pravila ♦ jur. (nastopni) protokolarni obisk obisk šefa diplomatskega ali konzularnega predstavništva pri najvišjih državnih funkcionarjih ob nastopu (nove) službene dolžnosti
  2.      protokólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protokol: protokolna ugotovitev / protokolni ceremonial; protokolni oddelek sekretariata za zunanje zadeve
  3.      protón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: curek protonov; protoni in nevtroni
  4.      protonotár  -ja m (ā) jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar ◊ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika
  5.      protoplázma  -e ž () biol. živa vsebina celice: obnavljanje protoplazme; prozorna, sluzasta protoplazma
  6.      protozój  in prótozoj -a m (ọ̑; ọ̑) nav. mn., biol. pražival: bolezen so povzročili protozoji; proučevanje, razvoj protozojev
  7.      protozóon  -a m, mn. tudi protozóa s (ọ̑) nav. mn., biol. pražival: razvoj protozoonov
  8.      protuberánca  -e ž () astr. plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero: protuberance se vidijo ob popolnem sončnem mrku / sončne protuberance ◊ anat. izboklina
  9.      proučeválec  -lca [c in lc] m () kdor proučuje: proučevalec mravelj; upoštevati mnenje proučevalcev
  10.      proučeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na proučevanje: proučevalni center / proučevalno delo
  11.      proučevánje  -a s () glagolnik od proučevati: proučevanje dednosti, materialne kulture; znanstveno proučevanje zgodovinskega gradiva / proučevanje možnosti in potreb
  12.      próva  -e ž (ọ̑) žarg., navt. sprednji del ladje, čolna; premec: stati na provi
  13.      provála  -e ž () žarg., polit., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale ● zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi
  14.      provokatêr  -ja m () provokator: v organizacijo se je vtihotapil provokater
  15.      provokátor  -ja m () kdor provocira: ta človek je nevaren provokator; govorili so previdno, ker so se bali provokatorjev / agent provokator
  16.      próza  -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza
  17.      prózahóden  -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑) publ. ki je, se navdušuje za Zahod: prozahodna vlada / prozahodna miselnost
  18.      prózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj
  19.      prozóren  -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli // ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala
  20.      prozórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prozornega: prozornost stekla, tkanine / ekspr. jutranja prozornost
  21.      próžen  -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodiekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmetšport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi
  22.      próženje  -a s (ọ́) glagolnik od prožiti: proženje pasti / daljinsko, ročno proženje / proženje plazov / otrokovo proženje roke k materi
  23.      próžnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla / s starostjo koža izgublja svojo prožnost 2. lastnost gibljivega dela telesa: prožnost prstov, sklepov; prožnost v kolenih 3. lahkotnost, gibčnost: prožnost hoje 4. ekspr. sposobnost prilagajati se času, razmeram: prožnost stališča ◊ fiz. meja prožnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa
  24.      próžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila ♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa
  25.      pŕsa  pŕs s mn. () pog. prsi: izbočiti prsa; krogla mu je prestrelila prsa ◊ gastr. nadevana telečja prsa

   80.448 80.473 80.498 80.523 80.548 80.573 80.598 80.623 80.648 80.673  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA