Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (80.523-80.547)
- prostórnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prostornega: prostornost sobe / slika daje vtis prostornosti ♪
- prostorôčen in prostoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. narejen s prosto roko, brez pripomočkov: prostoročna risba / prostoročno risanje ● knjiž. prostoročna vožnja s kolesom vožnja, pri kateri se krmila ne drži z nobeno roko prostorôčno in prostoróčno prisl.: prostoročno narejena keramika ♪
- prostórskost -i ž (ọ̄) knjiž. značilnost prostorskega: prostorskost predmetov; časovnost in prostorskost / pojmovati materijo kot čisto prostorskost ♪
- prostosléd -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno iskanje rudnine ♪
- prostosŕčen -čna -o prid. (ȓ) knjiž. preprost, odkritosrčen: prostosrčen človek; biti zelo prostosrčen prostosŕčno prisl.: prostosrčno hvaliti; prostosrčno misleč človek ♪
- prostosŕčnost -i ž (ȓ) knjiž. preprostost, odkritosrčnost: hribovska prostosrčnost ♪
- prostóst -i ž (ọ̑) stanje, lastnost prostega: a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost ● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih ◊ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; jur. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja ♪
- prostósten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na prostost: prostostni občutek ♦ jur. prostostna kazen kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu ♪
- prostovóljec -jca m (ọ̑) kdor se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljci so stopili iz vrste; iskati prostovoljce za nevarno delo // kdor stopi prostovoljno v vojsko: prostovoljci so takoj dobili orožje; četa prostovoljcev; boriti se kot prostovoljec / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok ♪
- prostovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo ♦ šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine prostovóljno prisl.: prostovoljno narediti, se odločiti ♪
- prostovóljka -e ž (ọ̑) ženska oblika od prostovoljec: prostovoljke so takoj odšle na delo / boja se je udeležila kot prostovoljka / bolničarka prostovoljka ♪
- prostovóljnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prostovoljnega: prostovoljnost odločitve / spoštovati načelo prostovoljnosti ♪
- prostovóljstvo -a s (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kdo prostovoljec: biti ponosen na sinovo prostovoljstvo / njegovo dvomesečno prostovoljstvo se je bližalo koncu ♪
- prostrán -a -o prid. (ā á) ki ima veliko ploskovno razsežnost: gozd je zelo prostran; prostrana ravnina; lepa in prostrana vas / ekspr. sprejel ga je v prostrani sobi veliki, prostorni / ekspr. vsa prostrana domovina ♪
- prostránost -i ž (á) lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti ♪
- prostránstvo -a s (ȃ) prostran, obširen svet, prostor: nenaseljena prostranstva v Sibiriji; to so še neraziskana prostranstva // lastnost, značilnost takega sveta, prostora: nepregledno prostranstvo oceana / ekspr. izgubil se je v prostranstvu teme ♪
- prosvéta -e ž (ẹ̑) 1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi 2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti; sredstva za prosveto so zagotovljena ♪
- prosvétar tudi prosvetár -ja m (ẹ̑; á) žarg., šol. prosvetni delavec: strokovno posvetovanje prosvetarjev ♪
- prosvétarka tudi prosvetárka -e ž (ẹ̑; á) žarg., šol. prosvetna delavka ♪
- prosvéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prosveto: a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec ♦ ped. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu ♪
- prosvetljênec -nca m (é) razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci ♪
- prosvetljênost -i ž (é) značilnost prosvetljenega človeka: visoka stopnja prosvetljenosti / doseči zdravstveno prosvetljenost ♪
- prosvetljênstvo -a s (ē) razsvetljenstvo: ideje prosvetljenstva / prosvetljenstvo in predromantika ♪
- prosvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces ♪
- prosvetljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prosvetljevati: prosvetljevanje podeželskega prebivalstva / zdravstveno prosvetljevanje ♪
80.398 80.423 80.448 80.473 80.498 80.523 80.548 80.573 80.598 80.623