Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (80.348-80.372)



  1.      prhút  -a m () šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišati prhut // glagolnik od prhutniti ali prhutati: kokošji prhut
  2.      prhútanje  -a s (ū) glagolnik od prhutati: opazovati prhutanje mladih vrabcev / prhutanje netopirjev v mraku / prhutanje s perutmi ♦ zool. letanje in prhutanje
  3.      prhútar  -ja m () nav. mn., zool. sesalci, ki so sposobni letati; netopir
  4.      prmèj  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: pravica mora zmagati, prmej / v prislovni rabi za prmej ti obljubim, da bom prišel zagotovo
  5.      prmèjdúš  in prmejdúš medm. (-ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne boš šel z nami, prmejduš / v prislovni rabi obljubil je za prmejduš, da pride zagotovo
  6.      prmèjkokóš  in prmejkokóš medm. (-ọ̑; ọ̑) pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: kaj pa morem, prmejkokoš, če je pijan
  7.      prmèjkŕšendúš  in prmejkŕšendúš in prmèjkŕščendúš in prmejkŕščendúš medm. (--ū; -ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: prmejkršenduš, kako je danes mraz
  8.      prmèjkúš  in prmejkúš medm. (-ū; ū) pog. izraža podkrepitev trditve: prmejkuš, zdaj pa grem
  9.      prmèjš  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: prmejš, tako se ne dela / prmejš, ali sem ga pretepel
  10.      pŕnja  -e ž () nar. cunja: zaviti v umazano prnjo / biti oblečen v siromašne prnje
  11.      pro...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja naprej, skozi kaj: prodreti, pronicati, prosevati b) dosege namena z določenim dejanjem: proučiti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: prodor, pronicanje, prosojen; prim. pre...
  12.      pró...  predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje naklonjenosti, privrženosti: proameriški, prokomunističen, pronacist
  13.      próba  -e ž (ọ̑) nižje pog. 1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo 2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi ● zastar. proba za koncert vaja
  14.      próbkov  -a -o prid. (ọ̑) zastar. plutovinast: probkovi zamaški
  15.      problém  -a m (ẹ̑) 1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme // s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem 2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom 3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / žarg.: to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvarmat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem
  16.      problémček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od problem: rešiti problemček; problemi in problemčki / vsak ima svoje problemčke; izmišljeni problemčki
  17.      problémovec  -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Problemi: članki, razprave problemovcev
  18.      problémskost  -i ž (ẹ̑) knjiž. značilnost problemskega: po kritičnosti in problemskosti to delo ne zaostaja za drugimi
  19.      probòj  -ôja m ( ó) redko preboj: proboj stene / z mitraljezom kriti proboj; pasti pri proboju
  20.      probójen  -jna -o prid. (ọ̄) redko prebojen: probojna moč krogle ● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo
  21.      probójnost  -i ž (ọ̄) redko prebojnost: probojnost izstrelka ● publ. drama je izgubila svojo probojnost prepričljivost
  22.      procájna  -e ž () nar. košara, cajna: nesti v procajni
  23.      procedúra  -e ž () knjiž. uradni postopek: sporazumeti se o proceduri; parlamentarna, volilna procedura; procedura poravnavanja sporov // ekspr. opravilo, postopek sploh: končati vsakdanjo jutranjo proceduro; procedura umivanja / ne boš tako hitro opravil, to je cela procedura
  24.      procedurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na proceduro: protokolarna in proceduralna vprašanja / proceduralno zavlačevanje
  25.      procènt  -ênta in -énta m ( ē; ẹ̄) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek: proizvodnja je za sedem procentov [7 %] večja kot lani / preračunati v procente // ed. količina, izražena s tem delom: ugotavljati procent primesi v snovi 2. mn., žarg. provizija: dobiti, izgovoriti si procente

   80.223 80.248 80.273 80.298 80.323 80.348 80.373 80.398 80.423 80.448  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA