Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (80.273-80.297)



  1.      prezahtévnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost prezahtevnega človeka: prezahtevnost učiteljev / knjiž. prezahtevnost učbenikov
  2.      prezakúrjen  -a -o prid. (ú) pog. preveč ogret, preveč segret: prezakurjena soba
  3.      prezál  -a -o prid. () star. zelo lep: prezalo dekle / prezal vzorec
  4.      prezamúden  -dna -o prid. (ū) preveč zamuden: to delo je prezamudno prezamúdno prisl., v povedni rabi: prezamudno je, da bi zajemali vodo z zajemalko
  5.      prezapletèn  -êna -o prid. ( é) preveč zapleten: prezapleteno vprašanje / prezapleteno izražanje / prezapleten značaj
  6.      prezaposlèn  -êna -o tudi prezapôslen -a -o prid. ( é; ) preveč zaposlen: prezaposleni učitelji; prezaposlena gospodinja; prezaposlen je z raznimi opravki, da bi utegnil pomagati
  7.      prezaposlênost  tudi prezapôslenost -i ž (é; ) stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z družbenopolitičnim delom / prezaposlenost gledališkega ansambla
  8.      prezasédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša
  9.      prezasédenost  -i ž (ẹ̑) prevelika zasedenost: prezasedenost vrtca
  10.      prezaslúžen  -žna -o prid. (ú) ekspr. zelo zaslužen: zahvaliti se prezaslužnemu delavcu za njegov trud
  11.      prezaspán  -a -o prid. (á) preveč zaspan: bil je prezaspan, da bi bil lahko premišljal o tem
  12.      prezdràv  -áva -o prid. ( ā) preveč zdrav: otrok je prezdrav, da bi lahko ves čas mirno sedel
  13.      prezéba  -e ž (ẹ̄) star. prehlad: pomrli so zaradi izgube krvi in prezebe ∙ star. voda je bila mrzla, da je skoraj kričal od prezebe premraženosti
  14.      prezébanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prezebati: stradanje in prezebanje / njegov revmatizem je posledica nekdanjih prezebanj
  15.      prezéblost  -i ž (ẹ́) premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov
  16.      prezelèn  -êna -o prid. ( é) preveč zelen: prezelena barva sten / ekspr. prezelen si še premlad, premalo izkušen
  17.      prezénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. navzočnost, prisotnost: prezenca in absenca / publ. dokazovati prezenco kakega problema obstajanje
  18.      prezénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž., v zvezi prezenčna lista seznam navzočih
  19.      prézent  -a m (ẹ̑) lingv. sedanji čas: oblike za izražanje prezenta
  20.      prezènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) zastar. darilo: sprejemati prezente
  21.      prezénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko navzoč, prisoten: ali so vsi prezentni ● knjiž. izraz mi trenutno ni prezenten se ga ne spomnim; publ. ta problem je še zmeraj prezenten je, obstaja; knjiž., redko kriza v kolonijah državljanom ni bila prezentna znana, jasna
  22.      prezgódaj  prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka ● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo
  23.      prezgóden  -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima
  24.      prezgódnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prezgodnega: prezgodnost cvetenja češenj / prezgodnost prevrata
  25.      prezgovóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. preveč zgovoren: zdela se mu je prezgovorna 2. ekspr. zelo očiten, jasen, prepričljiv: to je prezgovoren dokaz, da se motiš prezgovórno prisl.: ti zgledi to prezgovorno dokazujejo

   80.148 80.173 80.198 80.223 80.248 80.273 80.298 80.323 80.348 80.373  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA