Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (80.223-80.247)



  1.      prevezovánje  -a s () glagolnik od prevezovati: prevezovanje zavojev / prevezovanje ranjencev
  2.      prevláda  -e ž () glagolnik od prevladati: izrazita prevlada nekmetijskih gospodarskih panog / želja po prevladi kake miselnosti / kulturna, politična prevlada nad čim; boj za prevlado v stranki
  3.      prevladovánje  -a s () glagolnik od prevladovati: prevladovanje domačega kapitala v gospodarstvu / prevladovanje listnatih gozdov nad iglastimi / za njegove slike je značilno prevladovanje svetlih barv
  4.      prevláka  -e ž () zastar. prevleka: obledele prevlake na foteljih / posteljna prevlaka / odstraniti sluzasto prevlako s česa oblogo
  5.      prevlážen  -žna -o prid. (á ā) preveč vlažen: prevlažen zrak; prevlažna prst / prevlažno vreme prevlážno prisl., v povedni rabi: bilo je prevlažno in pretoplo
  6.      prevléčen  -čna -o prid. (ẹ̑) papir., v zvezi prevlečni papir papir, s katerim se prelepi papirniški izdelek zlasti zaradi lepšega videza, boljše kvalitete
  7.      prevléka  -e ž (ẹ̑) 1. del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernica: prevleka se že trga; barvaste, bele prevleke; damastna prevleka / prevleka za blazino / angleške prevleke z rombastim izrezom 2. nav. mn. kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delov: kupiti nove prevleke; plišaste, usnjene prevleke; prevleke iz skaja; prevleke za fotelje, avtomobilske sedeže / stenske prevleke tapete / pokriti minomet s prevleko 3. navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino: ledena prevleka na vodi; sadež z voščeno prevleko; knjiž. sivkasta prevleka na nebu oblaki // plast snovi, nanesena na kako površino za zaščito, olepšanje: emajlna, kovinska prevleka; čokoladna prevleka dražejev / asfaltna prevleka na cesti; pren. besede s prijetno prevleko davnine 4. glagolnik od prevleči: priporočati prevleko poda s tanko plastjo betona
  8.      prevnét  -a -o prid. (ẹ̑) 1. preveč vnet: prevneti čuvarji morale / prevneto občudovanje tujih vzorov 2. ekspr. zelo vnet: prevneta je za našo stvar / prevneta materina skrb
  9.      prevòd  -óda m ( ọ́) delanje, povzročanje, da kaj kam pride: prevod plinov; prevod živčnega vzburjenja
  10.      prevòd  in prêvod -óda m ( ọ́; é ọ́) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je izšel v prevodu znanega prevajalca / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y 2. besedilo, navadno literarno, znanstveno delo, v jeziku, v katerega ga je prevedel prevajalec: izročil mu je slovenski prevod sodbe; oceniti prevod; primerjati prevod in izvirnik; slovenski prevod je narejen po francoski izdaji / dobesedni prevod ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom
  11.      prevóden 1 -dna -o prid. (ọ̄) ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: prevodna snov; biti dobro, slabo prevoden / zvezati prevodni del naprave z zemljo
  12.      prevóden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevod, prevajanje (besedila): prevodna izdaja; prevodna poezija; izvirna in prevodna dela / prevodni jezik
  13.      prevodén  -a -o prid. (ẹ̑) preveč voden: juha je prevodena; prevodeno mleko / prevoden sadež
  14.      prevódnost  -i ž (ọ̄) lastnost snovi, da dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: raziskovati prevodnost snovi; dobra, slaba prevodnost; kovine z visoko prevodnostjo / električna, toplotna prevodnost
  15.      prevòj  -ôja m ( ó) 1. redko previjanje, previtje: mehanizem za prevoj traka v pisalnem stroju 2. lingv. zamenjava korenskega samoglasnika, zlasti sprednjega z zadnjim: prevoj, preglas in premet ● redko zdravnik je moral uporabiti čist prevoj povoj; redko ovratnik je bil na prevoju obrabljen na pregibugeom. točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja
  16.      prevójen  -jna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na previjanje: prevojni mehanizem 2. nanašajoč se na prevoj 2: prevojni samoglasniki / prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja ◊ geom. prevojna točka točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja
  17.      prevòz  -ôza m ( ó) glagolnik od prevoziti ali prevažati: zdravnik je odredil prevoz v bolnico; poskrbeti za prevoz; prevoz blaga, potnikov; prevoz po železnici; stroški prevoza / prevoz križišča / avtomobilski, ladijski, letalski prevoz; javni, lokalni, medkrajevni, tranzitni prevoz / šolski prevoz prevoz učencev v šolo in domov / zvoziti ves pesek v petih prevozih ∙ pog. njega ne bo, ker nima prevoza možnosti za prevozžel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici
  18.      prevózen  in prevôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) 1. nanašajoč se na prevoz: prevozni stroški; prevozna cena, tarifa / prevozni kalo; prevozne listine / prevozno podjetje; prevozna sredstva 2. po katerem se da peljati, voziti: cesta ni prevozna; težko prevozno zemljišče 3. ki se da prepeljati: stroj je prevozen in praktičen / publ. bolnik ni prevozen ni sposoben za prevozpubl. prodam avto, prevozen v voznem stanjuelektr. prevozna napajalna transformatorska postaja; žel. prevozni tir tir na postaji za vožnjo vlakov, ki se ne ustavljajo
  19.      prevóznost  in prevôznost -i ž (ọ̄; ó) lastnost, značilnost prevoznega: slaba prevoznost terena; informacije o prevoznosti cest
  20.      prevóžnja  tudi prevôžnja -e ž (ọ̑; ō) star. prevoz: stroški prevožnje
  21.      prevračálen  -lna -o prid. () agr., v zvezi prevračalni plug obračalni plug, ki močneje odrine brazdo
  22.      prevráčanje  -a s (ā) glagolnik od prevračati: pri prevračanju avtomobila se je hudo ranil / prevračanje resnice / prevračanje kozolcev
  23.      prevračeválec  -lca [c tudi lc] m () ekspr. kdor kaj prevrača, spreminja: prevračevalec sklepov ∙ ekspr. to je prevračevalec besed človek, ki ne razume, ne obravnava misli tako, kot so izrečene
  24.      prevràt  -áta m ( á) 1. navadno s prilastkom hitra, velika, navadno nasilna sprememba, zlasti v družbenem ali političnem življenju: narediti prevrat; poskus prevrata; čas po prevratu / ob prevratu leta 1918 nastala jugoslovanska država / oblast je prevzel z državnim prevratom udarom / družbeni, politični, socialni, vojaški prevrat 2. nav. ekspr. hitra, velika sprememba na kakem področju človekovega delovanja: z uvedbo oljne tehnike je nastopil v slikarstvu prevrat; prevrat v mišljenju ● zastar. vse bi rad hitro naredil, ta prevrat ta lahkomiselni, vihravi človekšport. sklonjeno narejen premet
  25.      prevráten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na prevrat: prevratni čas / prevratni nazori; prevratne ideje, pesmi; preganjali so ga zaradi njegovega prevratnega delovanja / prevratni ljudje prevrátno prisl.: prevratno delovati, misliti; sam.: spremembo je doživljal kot nekaj prevratnega

   80.098 80.123 80.148 80.173 80.198 80.223 80.248 80.273 80.298 80.323  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA