Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (80.148-80.172)
- pretŕmast -a -o prid. (ŕ) preveč trmast: pretrmast fant; biti pretrmast, da bi popustil ♪
- pretrúden -dna -o prid. (ú ȗ) preveč truden: pretrudni so, da bi lahko nadaljevali pot ♪
- pretúj -a -e prid. (ȗ ú) preveč tuj: novo okolje je bilo pretuje, da bi se v njem dobro počutil / pretuja sva si ♪
- pretúra -e ž (ȗ) 1. v ltaliji sodišče prve stopnje: overoviti podpis na preturi 2. zgod., pri starih Rimljanih naslov, dejavnost pretorjev: doseči preturo / zadnja leta njegove preture ♪
- pretvára -e ž (ȃ) glagolnik od pretvarjati: njena odpoved je samo pretvara; hinavščina in pretvara ♪
- pretvárjanje -a s (á) glagolnik od pretvarjati: pretvarjanje vodne energije v električno / dovolj je tvojega pretvarjanja; hinavščina in pretvarjanje ♪
- pretvéza -e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod 2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo ♪
- pretvórba -e ž (ọ̑) glagolnik od pretvoriti: ta pretvorba ne sme prehitro potekati; pretvorba toplotne energije v električno; pretvorba stopinj / pretvorba priredja v podredje ♪
- pretvórben -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila ♦ lingv. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote ♪
- pretvóren -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pretvorbo ali pretvarjanje: pretvorni dejavniki / knjiž. pretvorne oblike oblakov spremenljive ♪
- preučèn -êna -o prid. (ȅ é) 1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel 2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža ♪
- preučeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) proučevalec: preučevalci narave ♪
- preučeválen -lna -o prid. (ȃ) proučevalen: preučevalne metode dela / ugotovitve preučevalne skupine ♪
- preučevánje -a s (ȃ) glagolnik od preučevati: organizirati preučevanje delavcev / preučevanje narečij / sodelovati pri etnografskih preučevanjih ♪
- preudárek -rka m (ȃ) glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku // knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča ♦ jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu ♪
- preudáren -rna -o prid., preudárnejši (á ā) ki ravna razumno, premišljeno: preudaren človek; preudaren upravitelj; biti preudaren / preudarno ravnanje / preudaren pogled preudárno prisl.: preudarno govoriti, izbirati ♪
- preudárjanje -a s (á) glagolnik od preudarjati: odločiti se po dolgem preudarjanju / preudarjanje okoliščin ♪
- preudárnost -i ž (á) lastnost, značilnost preudarnega človeka: njegova pridnost in preudarnost sta jih presenetila; pokazati preudarnost pri delu / s preudarnostjo opraviti nalogo preudarno / preudarnost ravnanja ♪
- preumázan -a -o prid. (ȃ) preveč umazan: preumazani čevlji; soba je preumazana / nav. ekspr.: imeti preumazan značaj; nobena laž mu ni preumazana ♪
- preuméten -tna -o prid. (ẹ́) knjiž. preveč nenaraven, preveč izumetničen: preumeten jezik povesti / preumetno vedenje preumétno prisl.: preumetno govoriti ∙ ekspr. preumetno poslikana stena zelo umetno ♪
- preuránjen -a -o prid. (ȃ) publ. 1. prezgodnji: preuranjena revolucija; preuranjeno veselje 2. prenagljen, nepremišljen: preuranjena izjava, sodba; preuranjena odločitev preuránjeno prisl.: preuranjeno sklepati / v povedni rabi govoriti o tem bi bilo preuranjeno ♪
- preurédba -e ž (ẹ̑) knjiž. preureditev: preuredba notranjščine gradu / lotil se je preuredbe svojega gospodarstva / družbene preuredbe spremembe ♪
- preuréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od preurejati: preurejanje šolskih prostorov / preurejanje izobraževanja ♪
- preurejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preureja, spreminja: preurejevalec družbenih razmer ♪
- preurejeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preurejanje: preurejevalni načrti / preurejevalna dela ♪
80.023 80.048 80.073 80.098 80.123 80.148 80.173 80.198 80.223 80.248