Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (79.998-80.022)
- presopáren -rna -o prid. (á ā) preveč soparen: presoparen dan presopárno prisl., v povedni rabi: bilo je presoparno, da bi šli na sprehod ♪
- presplôšen -šna -o prid. (ó) preveč splošen: presplošna razlaga, trditev / presplošna teorija / to je presplošen odgovor premalo natančen ♪
- presramôten -tna -o prid. (ó) preveč sramoten: pogoji za vdajo so se jim zdeli presramotni ♪
- presŕčen -čna -o prid. (ȓ) star. prisrčen: njen otrok je zelo presrčen / presrčen pogovor; njegov presrčni smeh jih je razvedril / kot izraz hvaležnosti presrčna ti hvala / zajelo jih je presrčno veselje resnično, iskreno / objel je svojo presrčno mater ljubo, drago presŕčno prisl.: presrčno pozdraviti, se zasmejati; presrčno se zahvaljevati ♪
- presŕčkan -a -o prid. (ȓ) ekspr. zelo ljubek: presrčkana deklica / presrčkan psiček / imajo majhno presrčkano hišico ♪
- presŕčnost -i ž (ȓ) star. prisrčnost: imeli so jo radi zaradi njene presrčnosti / poslovili so se z veliko presrčnostjo zelo prisrčno ♪
- presréčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo srečen: presrečen človek; ko je to izvedel, je bil presrečen; čuti se presrečnega / presrečen nasmeh, pogled presréčno prisl.: presrečno se nasmehniti ♪
- presrédek -dka m (ẹ̑) anat. predel med zadnjikom in nožnico: pretrganje presredka pri porodu ♪
- présta -e ž (ẹ̄) 1. pecivo iz kuhanega ali vzhajanega testa v obliki številke osem: jesti presto; testo za preste / sladke pred pečenjem posute s sladkorjem, slane preste pred pečenjem posute s soljo / iz testa oblikovati preste; peči preste // ekspr. kar je temu podobno: sledovi reaktivnih letal so se prepletali v sestavljene preste; ograja iz železnih prest 2. nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti presto v cerkev ♪
- prestája -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine: oditi z drobnico s prestaje; živeti na prestaji ♪
- prestájanje -a s (ā) glagolnik od prestajati1: prestajanje lakote / med prestajanjem kazni se je vedel vzorno ♪
- prestán -a -o prid. (á) ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: prestana jed; kosilo bo prestano; prim. prestati prestojim ♪
- prestánek -nka m (ȃ) knjiž. 1. presledek, premor: po dolgem prestanku bo spet občni zbor / biti brez prestanka na poti; dež pada brez prestanka neprenehoma; svetlikanje se v pravilnih prestankih ponavlja 2. redko prenehanje: prestanek delovanja / človekov nastanek in prestanek smrt ♪
- préstar -ja m (ẹ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z izdelovanjem, peko prest: bil je znan prestar ♪
- prestàr -ára -o prid. (ȁ á) preveč star: ta fant je prestar zanjo / kruh je že prestar ♪
- prestáva -e ž (ȃ) 1. nav. mn., avt., strojn. mehanizem, sestavljen iz zobnikov, ki omogoča spreminjanje vrtilne hitrosti: žensko kolo s prestavami / avtomobil ima štiri prestave ∙ žarg., avt. prestave so zaškrtale zobniki v menjalniku 2. avt. položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi: menjati prestavo; prilagoditi prestavo hitrosti; avtomobil ne vozi dobro, ker ni v pravi prestavi / dati v prvo prestavo; voziti v tretji prestavi; prestave so sinhronizirane 3. star. prevod: prestava v nemški jezik; dobra prestava 4. zastar. premestitev, prestavitev: zagrozili so mu s prestavo ◊ elektr. prestava razmerje med napetostma visokonapetostnega in nizkonapetostnega navitja v transformatorju; muz. prestava akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; strojn. prestava razmerje vrtilnih hitrosti
gnane in gonilne gredi ♪
- prestáven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prestavo ali menjalnik: prestavno kolesje / prestavna ročica ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku ◊ muz. prestavni znak znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; strojn. prestavno razmerje razmerje vrtilnih hitrosti gnane in gonilne gredi ♪
- prestáven 2 -vna -o prid. (á) redko prestavljiv: prestavna delovna miza ♪
- prestavljálen -lna -o prid. (ȃ) žel., v zvezi prestavljalni vlak vlak, s katerim se prestavijo vagoni s tovorom z ene postaje na drugo v istem železniškem vozlišču zaradi razkladanja ali razvoza v določeno smer ♪
- prestávljanje -a s (á) glagolnik od prestavljati: prestavljanje stolov / s prestavljanjem črk dobiti novo besedo / prestavljanje naprednih učiteljev pred vojno / ukvarjal se je s prestavljanjem pesmi ♪
- prestavljávec -vca m (ȃ) star. prevajalec: prestavljavec tega dela je dobro poznal oba jezika ♪
- prestének -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: iz velike spalnice je s prestenkom naredil dve sobi; za prestenkom so kuhali; lesen, steklen prestenek ♪
- présto prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja zelo hitro: igrati presto présto -a m stavek ali skladba v takem tempu: zaključni presto ♪
- prêstol -óla in -ôla m (é ọ́, ó) 1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu 2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol // vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola 3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil // ekspr. najvišji, najuglednejši položaj,
mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane ● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu ♪
- prestólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde parkirišče / prestolna gledališča prestolniška ♦ polit. prestolni govor v parlamentarnih monarhijah govor, s katerim vladar odpre zasedanje novoizvoljenega parlamenta in poda programski načrt vlade ♪
79.873 79.898 79.923 79.948 79.973 79.998 80.023 80.048 80.073 80.098