Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (79.898-79.922) 
- prerézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prerez: prerezna ploskev / prerezni prikaz kake dejavnosti na razstavi pregledni ∙ knjiž. pisatelj popisuje prerezne ljudi povprečne ♪
- prerobàt -áta -o prid. (ȁ ā) preveč robat: biti prerobat / prerobato govorjenje ♪
- preročánstvo -a s (ȃ) knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo ♪
- preróčba -e ž (ọ̑) zastar. prerokba: bil je prepričan, da se bo ta preročba uresničila ♪
- preròd -óda m (ȍ ọ́) 1. sprememba v bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: njegov duševni prerod; ekonomski prerod države; prerod naroda / (slovenski narodni) prerod gibanje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja za nastanek, uveljavitev celovite slovenske kulture, zlasti literature 2. biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim: prerod pri klobučnjakih ♪
- preróden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prerod: prerodni procesi v kaki družbi / prerodna doba / Linhart in drugi prerodni pisatelji ♪
- prerojênje -a s (é) glagolnik od preroditi: narodno prerojenje; politično prerojenje države ♪
- prerojeválen -lna -o prid. (ȃ) ki preraja: prerojevalna moč zdravega planinstva ♪
- prêrok -óka m (é ọ́) 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec ∙ ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje ♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki ♪
- prerókba -e ž (ọ̑) kar kdo prerokuje: ta prerokba se je uresničila; verjeti prerokbam; dvoumne prerokbe / ekspr. prerokba, da bo film dobil nagrado napoved ♪
- prerókov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na preroka: prerokove besede / kot vzklik pri prerokovi bradi ♪
- prerokoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) vedeževalka: prerokovalka je gledala v karte in govorila; iti k prerokovalki ♪
- prerokovánje -a s (ȃ) glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba ♦ rel. apokaliptična prerokovanja ♪
- preróškost -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed 2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, odkod njegova preroškost ♪
- preróštvo -a s (ọ̑) knjiž. prerokba: njegovo preroštvo se je uresničilo ♪
- prerumèn -êna -o prid. (ȅ é) preveč rumen: prerumena barva obleke / knjiž. prerumen je še za to premlad, premalo izkušen ♪
- presàd -áda m (ȁ á) 1. presaditev: pripraviti drevesa za presad / uspešen presad mozga 2. nar. sadike (zelja): pridelati, saditi presad ♪
- presádek -dka m (ȃ) med. kar je presajeno: presadek se je lepo prijel; kostni presadek ♪
- presáden 1 -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presad, presaditev: presadna priprava ♦ med. presadna koža ♪
- presáden 2 -dna -o prid. (ā) ki se da presaditi: presadna rastlina ♪
- presáhel -hla -o [ǝu̯] prid. (á) ki je navadno krajši čas brez vode: presahli studenci / presahla struga; pren., ekspr. njegova nikoli presahla delovna vnema ♪
- presájanje -a s (á) glagolnik od presajati: presajanje sadik / presajanje otrok iz enega okolja v drugo / presajanje ledvic, srca / presajanje tujih umetnin v domačo besedo ♪
- presajênka -e ž (é) agr. presajena rastlina: presajenka začne kmalu poganjati nove korenine ♪
- presajeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor presaja: presajevalec rož ● knjiž. presajevalec grških pesmi v slovenščino prevajalec ♪
- presám -a -o prid. (ȃ á) knjiž., ekspr. zelo sam, osamljen: počutil se je presamega ♪
79.773 79.798 79.823 79.848 79.873 79.898 79.923 79.948 79.973 79.998 
