Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (79.748-79.772)


  1.      preobremenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od preobremenjevati: preobremenjevanje vozila / preobremenjevanje učencev z učenjem letnic ♪
  2.      preobséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč obsežen: preobsežno posestvo / preobsežna knjiga / učni program je preobsežen / preobsežne raziskave ♪
  3.      preobtéžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od preobtežiti: zaradi preobtežbe je plošča počila ♪
  4.      preobtežênost  -i ž (é) lastnost, značilnost preobteženega: preobteženost dvigala, letala / preobteženost z delom / ekspr. preobteženost sloga ♪
  5.      preoddáljen  -a -o prid. (ȃ) preveč oddaljen: preoddaljeni so, da bi jih lahko dohiteli / preoddaljeni kraji; od mesta so preoddaljeni ♪
  6.      preoddáljenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost preoddaljenega: zaradi preoddaljenosti od ceste niso mogli izkoriščati gozda / preoddaljenost od družine ♪
  7.      preodlóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč odločen: preodločen človek / preodločna beseda preodlóčno prisl.: preodločno zahtevati ♪
  8.      preogrômen  in preogrómen -mna -o prid. (ȏ; ọ̑) preveč ogromen: poslopje je preogromno za tako dejavnost ♪
  9.      preohlápen  -pna -o prid. (á ā) preveč ohlapen: preohlapne hlače / preohlapne mišice / ekspr. ta definicija je preohlapna ♪
  10.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti ♪
  11.      preokrèt  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / družbeni preokret v socializem / preokret od starih norm k novim ♪
  12.      preosében  -bna -o prid. (ẹ̑) preveč oseben: zaradi preosebnega odnosa do tega vprašanja ni mogel biti objektiven / preosebna kritika preosébno prisl.: preosebno jemati pripombe ♪
  13.      preosnóva  -e ž (ọ̑) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preosnova vlade ni izboljšala položaja v državi; politična preosnova organizacije; sodeluje pri preosnovi podjetja / preosnova medčloveških odnosov / preosnova šolstva reforma, reformiranje ♪
  14.      preosnoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. preoblikovalec, preurejevalec: bil je preosnovalec literarne zgodovine / prizadevanja preosnovalcev družbe reformatorjev ♪
  15.      preosnovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preosnovati: s preosnovanjem uprave se je stanje izboljšalo / čutili so potrebo po preosnovanju človeške družbe ♪
  16.      preosnovátelj  -a m (ȃ) knjiž. reformator: preosnovatelj šolstva / krščanski preosnovatelji ♪
  17.      preostája  -e ž (ȃ) knjiž., redko, v zvezi na preostajo na pretek: rekel je, da nima časa na preostajo; vsega so imeli na preostajo ♪
  18.      preostájanje  -a s (ā) knjiž., v zvezi na preostajanje na pretek: hrane nikoli niso imeli na preostajanje; doma imajo vsega na preostajanje ♪
  19.      preostánek  -nka m (ȃ) 1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote; ostanek: nekaj denarja je razdelil, preostanek pa je spravil v žep; preostanek vode je zlil nazaj v vodnjak / prijatelju je vrnil še zadnji preostanek dolga 2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ogledovali so si zanimive preostanke iz rimskih časov; preostanki preperelih kamnin / bele obleke so preostanek noše iz starih časov ♪
  20.      preóster  -tra tudi -ôstra -o stil. -ó prid. (ọ́, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre ● evfem. njegov sluh ni preoster oster preóstro in preostró tudi preôstro prisl.: preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo ♪
  21.      preózek  -zka -o prid. (ọ́) preveč ozek: odrezati preozek trak / preozka cesta, gaz / preozek rokav; hlače so mi preozke / ekspr. biti preozek v svojih nazorih / ekspr. preozko pojmovanje umetnosti preózko prisl.: preozko gledati na kaj; preozko kaj opredeliti ♪
  22.      prepàd  -áda m (ȁ á) 1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset metrov širok prepad brezno; pren. mladost je polna notranjih prepadov; prepadi v duši ♦ geogr. zelo strmo, navpično se spuščajoča strmina 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med različnima stranema: premostiti prepad med sprtima strankama; poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami 3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, neprijetnega: rešiti se iz prepada dvomov; pehati koga v prepad obupa; najti izhod iz prepada sovraštva ● ekspr. pahnil ga je iz največje sreče v prepad v veliko nesrečo; ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti; rob prepada pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj ♪
  23.      prepáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje 2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi prepádno prisl.: stena se prepadno spušča ♪
  24.      prepádenost  -i ž (ȃ) groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti ● redko bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost ♪
  25.      prepájanje  -a s (ā) glagolnik od prepajati: prepajanje lesa s kemičnimi snovmi / prepajanje kmeta z meščanskimi idejami; delu se pozna prepajanje domače kulture s tujimi umetnostnimi vplivi ♪

   79.623 79.648 79.673 79.698 79.723 79.748 79.773 79.798 79.823 79.848  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA